Spimo manj in – predvsem – slabše

Elektronske naprave nam kratijo zdrav spanec. V globoki fazi spanja se izločajo degenerativne substance.

pet, 19.01.2018, 12:00

Prepoved vožnje

V ambulanti in laboratoriju za spanje, ki ju vodi nevrologinja in nevrofiziologinja prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, obravnavajo tudi ljudi z motnjami dihanja v spanju. Zaradi tega ravno tako slabo spijo in so lahko čez dan tako zaspani, da niso sposobni za vožnjo, denimo. K zdravljenju teh težav zavezuje celo zakonodaja, ki tem ljudem prepoveduje vožnjo. »Kar 20 odstotkov vseh nesreč v Evropi se zgodi zaradi zaspanosti,« pojasnjuje sogovornica. Problem je, dodaja, da izpit dobimo večinoma mladi, motnje dihanja v spanju s čezmerno dnevno zaspanostjo pa doletijo ljudi v poznejšem obdobju, še zlasti če se zelo zredijo.

Več kot polovica Slovencev (57 odstotkov) je v raziskavi Cindi 2017 razkrila, da spijo manj kot sedem ur na dan, 12,5 odstotka je takšnih, ki spijo manj kot šest ur. Ključno pri tem je, da ugotavljajo, da to slabo vpliva na njihovo zdravje, opozarja specialistka za spanje prof. dr. Leja Dolenc Grošelj.

Prav tako zgovoren je podatek iz raziskave, objavljene lani, opravila pa jo je skupina raziskovalcev iz Čikaga in Sydneyja. Na podlagi priključenosti na splet – med letoma 2006 in 2012 so opazovali, kdaj se prebivalci mest zvečer odklopijo od interneta in zjutraj spet priklopijo – so ugotovili, da manj kot Slovenci spijo samo še Japonci.

Kako elektronske naprave kratijo spanec mladim, kažejo izsledki raziskave, ki je bila decembra objavljena v reviji Global Pediatric Health: otroci, ki pred spanjem gledajo televizijo ali igrajo računalniške igre, v povprečju spijo pol ure manj, tisti, ki uporabljajo takrat pametni telefon ali računalnik, pa celo uro manj – pri čemer vzrok ni to, da gredo pozneje spat, ampak je njihov spanec toliko slabši. Otroci in mladostniki, katerih možgani, oči in spalne navade se še razvijajo, so posebno občutljivi na motnje spanja.

Skrb vzbujajoče je, ugotavljajo ameriški pediatri, da se je od leta 2011 uporaba mobilnih naprav med otroki potrojila (otroci, mlajši od osem let, jih uporabljajo v povprečju 48 minut na dan), mnogi starši jih vključujejo tudi v rutino pred spanjem. Pri mladostnikih se elektronske naprave že selijo k posteljam: od več kot 75 odstotkov tistih, ki jih imajo v spalnicah, jih kar 60 odstotkov uporablja še eno uro pred spanjem.

Dve uri prej brez telefona

Pri tem ni ključno, ali govorimo o otrocih ali odraslih, eno je neizpodbitno: elektronske naprave nam kratijo spanec, potrjuje Leja Dolenc Grošelj z inštituta za klinično nevrofiziologijo na ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. »Ponoči v temi se v človekovem telesu izloča hormon melatonin, ki nam pomaga do kakovostnega spanca brez prebujanja.

Na izločanje melatonina vpliva svetloba, zlasti modra, najmočnejši vir te svetlobe so tablice in pametni telefoni. Prvič, ker je je več, in drugič, ker je zaslon bliže očem, kot sta, recimo, zaslona računalnika in televizije.« Modra svetloba ne le zakasni izločanje melatonina, ampak vpliva na zmanjšanje izločanja, zato tudi je uspavanje daljše, in ko zaspimo, je nočno spanje manj kakovostno. Zato najmanj dve uri pred spanjem ne bi smeli več uporabljati pametnih telefonov in tablic, je nasvet specialistke za spanje. Lahko si pomagamo s filtri za modro svetlobo, vendar teh zlasti mladi nočejo, saj je zaradi njih resolucija slabša.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Na vprašanje, za koliko spanja smo prikrajšani, preprostega odgovora ni, je pa dejstvo, da spimo manj kot pred letom 2000, ugotavlja sogovornica. Če se vrnemo k ugotovitvam iz raziskave o priključenosti na splet, je vzrok za tako slab rezultat pri Slovencih (tudi) organizacija našega časa. »V tem, da smo zvečer dolgo priklopljeni na splet, se ne razlikujemo od drugih prebivalcev Evrope in ZDA, problem je, ker se šole pri nas začnejo prej in tudi v službo gremo večinoma bolj zgodaj,« pojasni.

Čeprav se časi in naše navade spreminjajo, ostaja približno enako priporočilo, koliko spanca človek potrebuje: za odraslega je priporočenih od sedem do devet ur, lahko pa kdo dobro deluje tudi, če spi šest ur na dan. O nespečnosti lahko govorimo šele, če ima kdo čez dan težave zaradi prekratkega ali premalo kakovostnega nočnega počitka, poudarja Leja Dolenc Grošelj. »Če kdo spi pet ur in podnevi normalno deluje, ni nespečen.«

Začarani krog

Da bi pojasnila nespečnost, noč razdeli na tri dele. Prvi je čas, ko gremo spat: če ugasnemo luč in odstranimo naprave, a še vedno najmanj pol ure ne moremo zaspati, je pogosto v ozadju anksioznost, strah pred prihodnjim dnem ... Drugi je srednji del noči: če se prebujamo, so vzrok za to največkrat zdravstvene težave, kot so povečana prostata, težave z mehurjem, bolečine ... Tretji del je proti jutru: če se zgodaj zbujamo in ne moremo več zaspati, je to lahko znak prikrite depresije.

O kronični nespečnosti govorimo, če traja več kot tri mesece in se ponavlja najmanj trikrat na teden. Primerljivih podatkov, koliko ljudi trpi zaradi nespečnosti v Evropi, ni, saj se zbirajo nesistematično in po različnih metodologijah, je pa v evropskih smernicah za diagnosticiranje in zdravljenje nespečnosti zaznati ugotovitev, da narašča. Na začetku tisočletja so bile ocene, da ima težave zaradi kronične nespečnosti približno šest odstotkov odraslih, zadnja leta naj bi ta delež znašal najmanj deset odstotkov.

Pomanjkanje dobrega spanca pogosto vpliva tudi na splošno počutje, in če smo zaspani, nas pogosteje prevevajo negativni občutki. Kaj je torej prej – nespečnost ali depresija? »To je začaran krog,« odgovarja specialistka, »nespečnost je simptom depresije in anksioznosti. Ker takšen človek ne spi, se mu stanje še poslabša. Hkrati pa bo imel lahko nekdo, ki samo slabo spi zaradi službe ali drugih vzrokov, na dolgi rok motnje razpoloženja.«

Pomanjkanje spanja se različno kaže v različnih starostnih skupinah. Otroci ponavadi ne bodo priznali, da so zaspani, ampak bodo težave premagovali z aktivnostjo. Zato so tisti, ki so neprespani zaradi različnih vzrokov, lahko prepoznani kot hiperaktivni. Odrasli poskušajo zaspati kjer koli in kadarkoli, kar je lahko zelo nevarno, še zlasti če so v avtu ali delajo za strojem. Med moškimi in ženskami načeloma ni razlik, primarno nespečnost pogosteje zaznajo pri zadnjih, toda te večkrat pridejo do zdravnika.

Kako zdraviti nespečnost?

Primarno nespečnost – tisto, pri kateri so izključeni vplivi iz okolja in drugi vzroki – zdravijo s kognitivno vedenjsko terapijo, torej s pomočjo kliničnih psihologov, ki paciente naučijo, kako se spopasti s težavami. Pri tem trčimo ob klasičen problem: teh psihologov v Sloveniji (in tudi drugih evropskih državah) primanjkuje, zato težave rešujejo osebni zdravniki, ki najlaže predpišejo uspavala. »Toda nobena uspavala niso registrirana za prejemanje več kot tri tedne. Po tem času ne delujejo več in imajo stranske učinke.« Tradicionalno je najbolj priljubljeno »domače« zdravilo alkohol, tega pa zadnje čase zamenjujejo substance, ki vsebujejo kanabinoide in THC.

»Mnogi mediji oglašujejo takšne pripravke, češ da zdravijo nespečnost. To ni res. Ko jih zaužijemo, resda prej zaspimo, a spimo slabše, več se prebujamo, zato je dolgoročni učinek na spanje slab in nazadnje se posledice pokažejo pri kognitivnih funkcijah. Včasih nastanejo tako hude reakcije, da so ljudje zaradi tega hospitalizirani zaradi zastrupitve.« Takšni primeri so najbolj pogosti pri mladih zaposlenih na vodstvenih položajih, pri katerih je zaželeno, da so ves čas navzoči, zato budnost čez dan pogosto ohranjajo z energetskimi pijačami in prepovedanimi mamili, kot je kokain, zvečer pa poskušajo zaspati s pomočjo marihuane, opisuje sogovornica.

Del vsakdanjih pogovorov

Kako pomemben je dober spanec, lahko ugotovimo že iz vsakdanjih pogovorov, saj se pogosto zdi, da k tej temi pogosteje zaidemo kakor Angleži k vremenu. Res je, veliko naših težav izhaja iz pomanjkanja spanca, se strinja Leja Dolenc Grošelj. Zadnje čase so skrb vzbujajoča zlasti znanstvena dognanja, da se nam v globoki fazi spanja iz možgan izločajo degenerativne substance, ki povzročajo nevrodegenerativne bolezni, med njimi je demenca. In navsezadnje je spanje – ponoči in v temi – pomembno zaradi cirkadialnih ritmov, ki nas ohranjajo v ravnovesju. Študij o tem, koliko časa človek zdrži brez spanca, ni (za zdaj uradno velja rekord Američana Randyja Gardnerja, ki leta 1964, še kot študent, ni spal več kot 11 dni), dejstvo pa je, da nam urni geni iztirijo že po eni neprespani noči, poudarja Leja Dolenc Grošelj.

Prijavi sovražni govor