Tiskane izdaje
Pospešeno prebujanje pomladi ne spodbuja le brstenja, cvetenja in žgolenja, ampak tudi sprehode v naravo. Ti so najboljši recept za izboljšanje počutja, tudi zdravja – a kaj, ko sta lepo, toplo in suho vreme pisana na kožo tudi klopom. Popotnice v obliki teh filigranskih krvosesov si seveda nihče ne želi, saj lahko, če so okuženi, na človeka prenesejo okužbo in povzročijo hudo bolezen. Kako to preprečiti?
V Sloveniji, ki je po okuženosti klopov med najbolj ogroženimi področji na stari celini, lahko ti miniaturni zajedalci vrste lxodes ricinus človeka z ugrizom okužijo in povzročijo lymsko boreliozo, klopni meningoencefalitis ali humano granulocitno anaplazmozo.
Učinkovita preventiva
Ljudje, ki so "gostili" okuženega klopa, najpogosteje zbolijo za lymsko boreliozo (LB). Cepiva za to bolezen ni, zato najboljšo zaščito pred klopi predstavlja ustrezna obleka: dolge hlače, dolgi rokavi, oblačila naj bodo svetlejša, saj je tako klopa mogoče hitro opaziti in ga odstraniti prej, preden se prisesa na kožo in začne piti kri. Priporočljivi so tudi repelenti, s katerimi se popršimo, saj njihov vonj klope odganja.
Po vrnitvi s sprehoda po gozdu ali travniku pa tudi po koncu dela na domačem vrtu se je treba čim prej preobleči in se stuširati, si pregledati kožo in klopa, če je ta že prisesan, čim hitreje odstraniti. Zajedalca je treba odstraniti v celoti, zato je, zlasti za tiste, ki tega niso vajeni, dober pripomoček posebna pinceta, s katero je to miniaturno nadlogo mogoče zelo natančno prijeti in jo tako rekoč v hipu odstraniti. Starim nasvetom, po katerih je treba kožo tam, kjer je klop prisesan, naoljiti ali jo namazati s kremo ali katerim drugim mazilom, pa se je, kot poudarjajo epidemologi, pametno odreči, saj prav zaradi tega klopa včasih ni mogoče odstraniti v celoti.
Povedni podatki
Pri nas je največ klopov, od 23 do 45 odstotkov (razlike med področji, kjer so proučevali okuženost klopov) okuženih z lymsko boreliozo. Ta bolezen se kaže v različnih kliničnih oblikah, kot erythema migrans, meningitis, polinevropatija ali artropatija. V zadnjem desetletju je vsako leto v povprečju zbolelo 5000 Slovencev, lani (po podatkih, ki še niso uradni) 4741, leto prej 3890, največ na ljubljanskem, kranjskem in celjskem območju.
Osupljiv je podatek, da je z virusom klopnega meningoencefalitisa v povprečju okuženih manj kot odstotek klopov – največ na Gorenjskem, Notranjskem in Celjskem, predvsem v predelu Mozirja. Desetletno povprečje (prijavljenih) obolenj je 250 na leto, lani (neuradni podatki) 62, leta 2014 pa 100 (eden od obolelih je zaradi KME umrl).
Z anaplazmami je pri nas okuženih od 1,5 do tri odstotke klopov; primeri humane granulocitne anaplazmoze so redki.
Okuženi klopi so lani, tudi v primerjavi z 20- oziroma 30-letnim povprečjem, povzročili veliko manj tegob kot v preteklosti. Kot pojasnjuje dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na število okuženih klopov vpliva zelo veliko dejavnikov, njihova razpršenost oziroma gostota je odvisna predvsem od temperature in vlage. Tako je, denimo, znano, da klopi ne marajo zelo vročega in suhega ozračja – takrat se njihova aktivnost bistveno zmanjša. Na aktivnosti klopov pri nas pa je nedvomno vplival tudi žled, ki je pred dvema letoma povzročil velike spremembe v gozdovih in gozdni podrasti – to je vplivalo tako na klope kot na male sesalce, na katerih se klopi največkrat hranijo.
***
Preberite v prihodnjih dneh
S katerimi boleznimi vas lahko okužijo klopi iz slovenskih gozdov, kakšni so prepoznavni znaki bolezni in kako, če sploh, si lahko pomagate, preberite v članku Diane Zajec, ki bo objavljen jutri, v nedeljo, 27. marca, ob 9. uri na Delo.si.
Kako se lahko okužite s klopnim meningoencefalitisom (če verjamete ali ne, tudi s pitjem termično neobdelanega mleka ali uživanjem tako pripravljenih mlečnih izdelkov), kako se diagnosticira bolezen pri pacientih in kako poteka cepljenje, preberite v članku Diane Zajec, ki bo objavljen v ponedeljek, 28. marca, ob 9. uri na Delo.si.
