Tiskane izdaje
Pred časom sem se udeležil na videz nepomembnega sestanka o ureditvi igrišča v našem naselju.
Zgodba se vleče že več let in je tipična zgodba okolij, v katerih je v tranziciji propadlo vse, kar je lahko propadlo.
»Biser« sestanka je bila zahteva mlade dame, da je treba pred odprtjem igrišča izmeriti hrup. Očitno otroci s svojo igro in smehom onesnažujejo okolje.
Razvila se je debata za in proti igrišču, med katero sem presenečen ugotovil, da sem večini tistih, ki jih je strah otroške igre, že delal različne usluge − pa najsi bo to samo v smislu, da »pogledaš izvid«, »lahko pokličeš tega in tega« pa do tega, ali »lahko urediš to preiskavo« in podobno. Prošnje, s katerimi se zdravniki soočamo iz dneva v dan.
V skupini ljudi, ki imajo normalen pogled na igro otrok, je bilo takih uslug z moje strani minimalno.
Nekaj dni kasneje je bil v Kranjski Gori seminar na temo odgovornosti v zdravstvu. Tu se je spontano razvila debata o zahtevnih in manj zahtevnih bolnikih. Prvi hodijo v ambulanto tudi po večkrat na teden, pogosto po nepotrebnem. Zahtevajo takojšnje preglede, hitre napotitve naprej k specialistom, tam takojšne obravnave.
Nezahtevni čakajo. Bolni pridejo v ambulanto družinskega zdravnika in se neredko pred polno čakalnico obrnejo in vrnejo domov, da ne delajo gneče. Ponižno čakajo v čakalnih vrstah in ne iščejo prijateljev in znancev, ki bi jih porinili naprej.
Teden dni kasneje je izbruhnila afera o preskakovanju čakalnih vrst v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Nekdo je dobro izkoristil razmere in verjetno tržil usluge. Odmevno, a tudi že videno v preteklosti. Žal osumljeni verjetno ni edini, ki izkorišča zdravstveni sistem na tak način.
Zdravniki smo po kodeksu medicinske deontologije dolžni pomagati bolniku pri uveljavljanju zdravstvenih in socialnih pravic, ne smemo pa privoliti v zlorabe.
Kje je meja te pomoči? Kaj pravzaprav že je zloraba? Na nas se iz dneva v dan obračajo bolniki. Stiske so pogosto velike. Zdravniki pomagamo.
Na koga pa se lahko obrnejo ljudje, ki nimajo zvez in poznanstev, ki ne poznajo »prijatelja od prijatelja tistega zdravnika«, ki ne poznajo medicinske sestre, ki jih bo spravila do zdravnika, s katerim dela? Nočejo biti vsiljivi in se že pri okencu znesti na administratorko, ki jim je dala tako pozen datum za pregled. Toda tudi oni plačujejo zdravstveno zavarovanje.
Realnost slovenske družbe je, da tudi v zdravstvu z vsiljivostjo in iznajdljivostjo prideš daleč. In to brez podkupnin. Zdravniki smo za to soodgovorni. Toda, kako naj bi ravnali, ko pride do nas bolnik z resno diagnozo?
Zakonito je, da ga odsloviš in napotiš na čakalno listo. Je to za zdravnika etično? Takšne razmere nas kot zdravnike spravljajo v velike etične dileme, kar je nedopustno.
Tega poklica se nismo priučili zato, da bomo tampon med bolniki in neurejenim zdravstvenim sistemom, ampak zato, da bomo pomagali bolnikom.
Slovenija ni tako revna država, da bi morali zdravniki in bolniki prenašati to, kar se dogaja.
V raznorazne bančne luknje zmečemo milijarde evrov, pa se nihče pretirano ne sekira zaradi tega. Ko je treba urediti financiranje zdravstva, pa vsi finančni ministri od leve do desne politične opcije takoj dobijo neozdravljiv napad finančne zgroženosti. To se enkrat mora končati.
Na drugi strani pa bi se morali tudi bolniki zavedati, da imajo ne samo pravice, ampak tudi dolžnosti. Odlično predavanje na to temo je imela na seminarju o odgovornosti v zdravstvu prim. Mojca Senčar, dr. med.
***
Dr. Erik Brecelj je kirurg, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Njegova skrb za bolnike in dolgoletno odzivanje na anomalije v sistemu slovenskega zdravstva sta povzročila, da je postal ena bolj prepoznavnih osebnosti na Slovenskem. Njegovo »oporečništvo« mu je nakopalo kar nekaj nevšečnosti. Zdravstveni blogi na Delo.si
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
Sabina Senčar, ginekologinja
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
