Zdravniške napake in mediji
sre, 15.11.2017, 12:00
Zdravniške napake in mediji
V medijih se pogosto operira z imeni zdravnikov, še preden je razkrit vzrok njihove napačne odločitve.

Zdravniške napake se gotovo dogajajo, saj zdravniki nismo nezmotljivi. Temu v prid govorijo tudi nekatere statistike, še zlasti v državah, kjer zdravniške napake oziroma nepravilnosti pri zdravljenju že dolgo spremljajo. Po nekaterih podatkih prihaja do nepravilnosti pri zdravljenju pri tam nekje do desetini bolnikov. K sreči je usodnih napak precej manj.

Napak je precej vrst, do njih lahko pride zaradi številnih vzrokov. Nanje zanesljivo vpliva znanje zdravnika in njegove izkušnje, utrujenost in preobremenjenost. Napake so lahko tudi posledica dela ostalega zdravstvenega osebja.

Število zdravniških napak je neredko posledica slabe organizacije celotnega zdravstvenega sistema in seveda organizacije na nižjih nivojih. Osebno obsojam le napako, ki nastane iz malomarnosti, kar pomeni, da se zdravnik brez razloga ne odzove pravočasno na poziv bolnika oziroma da ga zavedno ne obravnava tako, kot od njega zahtevata etika in stroka. Zagotavljam pa vam, da je malomarnih zdravnikov komaj za vzorec.

Nekoč sem poslušal predavanje, na katerem so glede napak primerjali zdravstvo in letalstvo. Slednje je eden najbolj dodelanih sistemov, ki vključuje številne ravni varovanja in varnosti. Kljub temu se dogajajo tudi usodne napake.

Bistvena razlika med sporočanjem krivca za napako pri nas in v tujini oziroma v letalstvu je v tem, da se, še zlasti v našem okolju (za napako se, ker smo majhni, hitro izve) vpletenega posameznika takoj obsodi, še preden je vzrok za napako ugotovljen. Vem in verjamem, da so novinarji pod udarom urednikov in lastnikov, saj v zadnjem času ni pomembno nič drugega kot gledanost oziroma branost, a vseeno menim, da je potrebno bolj korektno poročanje.

Pa se spet vrnem k letalstvu, kjer se, na primer, tudi v primeru, ko pilot naredi napako, vprašajo, zakaj jo je naredil. Ali je bil utrujen in ga je do utrujenosti pravzaprav pripeljal neustrezen sistem in organizacija, ali so med pregledi spregledali kako bolezen, je imel morda težave s šolanjem, tehniko, računalniki in tako dalje?

Običajno letalske družbe šele po dolgotrajnih in natančnih preiskavah vzrokov (preiskave lahko trajajo več let) zaključijo, kaj je bil najverjetnejši razlog za napako. Pri nas se pogosto v javnosti in medijih operira z imeni zdravnikov, še preden je bila sploh opravljena kakršna koli preiskava, ki bi razkrila vzroke za napako. To je lahko zelo krivično, lahko uniči življenje in ime zdravnika, ki je pred tem vrsto let odlično delal in pozdravil nešteto bolnikov. Menim, da bi se morali mediji tega bolj zavedati.

Prepričan sem, da do napak prihaja predvsem zaradi (pre)obremenjenosti zdravstvenega sistema in ker politika ne priznava dejstva, da nas je premalo oziroma da so nam naložili preveliko breme. Zdravniki se tudi zaradi osebnostnih značilnosti lahko različno odzovejo na obremenitev in stres. Nekateri obremenitve zelo dobro prenašajo, drugi manj, kar je človeško. Žalosti me, da so mediji in politika nekako nastrojili javnost proti zdravnikom, kar ni dobro. Vsak dan zdravniki in zdravstveno osebje namreč naredijo veliko dobrega, korektno obravnavajo bolnike in uspešno zdravijo.

Opažam, da do nesporazumov med bolniki, svojci in zdravnikom prihaja predvsem zaradi slabe komunikacije, ki je posledica pomanjkanja časa za pogovor. Menim, da si je treba čas za pogovor nujno vzeti. Bolniku in svojcem je treba že pred diagnostiko in zdravljenjem razložiti možne težave in zaplete in v primeru, da je šlo za odklon pri diagnostiki in zdravljenju, natančno pojasniti, kako je do odklona prišlo. S tem bi preprečili in zgladili marsikateri nesporazum.

Zdravniku bolniki, pri katerih zdravljenje ni bilo uspešno, tudi če ni bila storjena nobena napaka, še zlasti pa, če je do napake prišlo, ležijo na duši, mu povzročajo osebno stisko in dodaten stres. Verjemite mi, nihče od zdravnikov napake ne naredi nalašč.

***

Prim. mag. Matjaža Turela veseli, ker ga je strokovna pot pripeljala v interno medicino, natančneje, na področje pljučnih bolezni in tudi transplantacijske medicine. Ta zdravniku širi obzorje, bogati njegovo znanje, krepi etiko, sproža razmišljanje o temah, povezanih s filozofijo. Veseli pa ga tudi to, da je pravzaprav po naključju zašel na področje športne medicine in tako skupaj s športniki doživel in doživljal številna svetovna prvenstva in olimpijske igre.

***

Zdravstveni blogi na Delo.si

Vsako sredo točno opoldne si na spletni strani Dela podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:

prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog

dr. Maruša Hribar, homeopatinja

Sabina Senčar, ginekologinja

izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica

prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog

Po dosjeju zdravstvenih blogov lahko brskate TUKAJ.



Zdravniške napake in mediji

Napake so lahko tudi posledica dela ostalega zdravstvenega osebja. Foto: Tomi Lombar/Delo

Prijavi sovražni govor