Bodo arhitekti prihodnosti večinoma prenavljali stavbe?
Arhitektura je razvojni laboratorij za gradbeno industrijo, Matevž Čelik, predsednik Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), pritrjuje tezi, da je arhitektura panoga, kjer se odpirajo delovna mesta. Opaža tudi, da se slovenski trg sicer ne razlikuje od evropskega, resda pa gradbeni sektor marsikje v Evropi po krizi že raste, medtem ko je pri nas lani še vedno padal.
Dodaja, da se lahko skozi velike projekte razvijajo novi gradbeni proizvodi, kar odpira veliko možnosti za gradbeno industrijo: »To je v našem prostoru med drugim vidno v velikih preteklih projektih, predvsem iz 60. in 70. let.« Če zagotovimo še kakovost, ki jo zahteva arhitekturno načrtovanje, se s tem poveča konkurenčnost gradbenih podjetij na širšem mednarodnem trgu. Pomen kulturnega in kreativnega sektorja poudarja tudi Hughes Becquart z evropskega direktorata za izobraževanje in kulturo: »Ta sektor veliko prispeva k evropskemu proračunu, saj zaposluje 3,8 odstotka delovne sile v EU oziroma zagotavlja osem milijonov delovnih mest.« Evropska komisija je pred nekaj leti sprejela dokument, ki spodbuja kreativni in kulturni sektor, je za Svet kapitala povedal Becquart ob robu konference platforme Future Architecture v Ljubljani.
Neizkoriščen potencial
V Sloveniji morda potenciala kreativnega sektorja nismo povsem izkoristili, pa čeprav imamo, kot pravi Čelik, mednarodno prepoznavno šolo že od začetka 20. stoletja, velikane arhitekture, kot sta Jože Plečnik in Edvard Ravnikar, in prodorne mlade arhitekte, ki ne delajo zgolj doma, ampak so samozavestno zasedli mednarodni prostor. »Potenciali, ki jih arhitekturni biroji kot razvojni laboratorij za gradbeno industrijo ponujajo, so bili v preteklosti premalo prepoznani, ker so bile drugačne predpostavke,« pravi sogovornik in dodaja, da okrog 70 odstotkov arhitektov pri nas dela samostojno v birojih z enim zaposlenim – samim sabo.
Trg oblikovanja se spreminja. Arhitekti ne gradijo več novih zgradb, ampak delajo stvari, ki nimajo zveze z arhitekturo.
Zakaj je pomembna dobra arhitektura? »Za razvoj družbe,« odgovori Čelik. »Država ima največjo odgovornost, ker je z vsemi svojimi ministrstvi, agencijami, javnimi podjetji, zavodi največji investitor in tudi največji lastnik nepremičnin. Pri tem, kako investira v arhitekturo, bi morala biti zgled in bi si morala prizadevati za najboljšo kakovost, in javni projekti so tisti, skozi katere bi se arhitektura dejansko lahko uveljavila kot razvojna dejavnost,« je prepričan. Arhitekti bi tako lahko sodelovali pri mnogo projektih, tudi pri avtocestnem križu, največjem projektu v zadnjih 25 letih pri nas. »In tega nismo izkoristili,« doda Čelik. Poudarja še, da bi si morali prizadevati za čim višjo kakovost, pa naj bo to gradnja mostu, tovarne ali stanovanjske hiše, in da so spopadi med arhitekti in gradbeniki za posel deplasirani. »Ko v gradnjo neke infrastrukture, ki stoji v prostoru, v katerem živijo ljudje, vključimo tudi oblikovanje, damo temu prostoru bolj prijeten in zdrav pridih, pa tudi cene nepremičnin v takem okolju kotirajo više.«
Arhitekti iščejo nove poslovne modele
Kulturna in kreativna industrija se tako kot druge panoge srečuje z množico sprememb in izzivov, s katerimi je poleg gospodarske krize postregla tudi digitalizacija. Sodeč po raziskavi, kje bi stroji lahko nadomestili človeka in kje ne, ki jo je opravilo svetovalno podjetje KcKinsey, se sicer zaposlenim v kreativni industriji ni treba bati, da bi jih zamenjali roboti, pa vendar se morajo za preživetje prilagajati. In iskati nove poslovne modele.
»Trg oblikovanja se spreminja. Arhitekti ne gradijo več novih zgradb, ampak delajo stvari, ki nimajo zveze z arhitekturo. Ker arhitekt danes ni več le oseba, ki gradi, je treba bodoče arhitekte izobraziti za pripovedovanje zgodb, ki bodo pritegnile ljudi,« pravi Antonino Di Raimo, dekan albanske fakultete za arhitekturo in oblikovanje. V Tirani zato na fakulteti učijo tudi veščin kreativne industrije, kamor sodita oblikovanje in inženiring. Meni, da je eden večjih izzivov kreativne industrije ponovno povezati umetnost, oblikovanje in inženiring, pri čemer ima v mislih znanost in tehnologijo: »V arhitekturi manjka oblikovanje artefaktov, ki imajo ne le estetsko dimenzijo, ampak so v interakciji z okoljem – naravnim in tudi umetnim, kot so stroji, pametne naprave, internet stvari …«
Prodekan albanske fakultete Saimir Kristo doda, da se skušajo čim bolj povezovati z industrijskim sektorjem in podjetji: »Albanija ima veliko industrije. Zdaj je v razcvetu pohištvena in mnogi trgi vidijo Albanijo kot vir outsourcinga. Želimo izrabiti industrijo, ki se razteza med Tirano in Dračem, in proučevati nove modele oblikovanja, pri čemer bi radi uveljavili blagovno znamko Made in Albania. To je enkratna priložnost za albanske arhitekte.« Omenil je še projekt študentov arhitekture, ki so staro italijansko vilo spremenili v hostel in ga zdaj sami upravljajo.
Kulturni in kreativni sektor veliko prispeva k evropskemu proračunu, saj zaposluje 3,8 odstotka delovne sile v EU oziroma zagotavlja osem milijonov delovnih mest.
Tudi drugod po Evropi arhitekti prenavljajo stare stavbe. V Amsterdamu pa so se lotili prenove največje stanovanjske stavbe na Nizozemskem, znane kot Kleiburg. Stavbo iz 70. let prejšnjega stoletja, ki so jo hoteli zrušiti in v kateri je petsto stanovanj, so spremenili v stavbo z odprtim prostorom in ji dali pridih sodobnosti. Projekt je sicer eden od petih finalistov, ki se potegujejo za letošnjo nagrado EU za sodobno arhitekturo – nagrado Miesa van der Roheja. »To je morda nov pristop, nov poslovni model. Potrebujemo nove, sveže ideje,« pravi Becquart in v luči tega ne zanika, da se bodo morda arhitekti prihodnosti bolj ukvarjali s prenovo starih stavb kot pa z novogradnjami. Dodaja, da bodo arhitekti v prihodnosti igrali še pomembnejšo vlogo, predvsem pri različnih projektih, ki bodo imeli poleg estetske in družbene tudi okoljsko vlogo. Tako stopa v ospredje predvsem (energetska) prenova stavb. Po razpadu komunističnega sistema je slednje tudi tržna niša v Albaniji, pravi Di Raimo: »Imamo veliko praznih stavb, ki so bile zgrajene s poceni materiali. Arhitekti pa lahko to realnost spremenijo.«
Arhitektura je razvojni laboratorij za gradbeno industrijo.
Tudi pri nas na podlagi evropske in nacionalne zakonodaje prenavljamo stavbe. Slovenija je namreč oktobra 2015 sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki med drugim določa, da mora biti do leta 2020 oziroma 2030 prenovljenih 3 odstotke javnih stavb ožjega javnega sektorja na leto, 1,8 milijona kvadratnih metrov stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023, izvesti pa je treba tudi pet demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb. Vendar Čelik opozarja, da »način energetske sanacije stavb ni pravi, ker se na fasade lepi stiropor in menjajo okna, to pa ni dovolj«. Dodaja, da bi infrastrukturo, če bi vanjo vpletli oblikovanje, lahko naredili boljšo: »Tudi pri energetski prenovi stavb bi moralo biti vključeno oblikovanje.«
Kakšni bodo prostori prihodnosti? »Realnost je nepredvidljiva. Morda bodo prostori prihodnosti kapsula, kjer bo živela skupina ljudi, ker bo planet opustošen. Morda pa bo z dobro politiko, ki bo razumela, da planet vsakodnevno uničujemo, arhitektura prihodnosti bolj ekološka. Pri tem ne mislim le na količino zelenja v prostorih, ampak na odnose med različnimi stvarmi – živimi in neživimi. Arhitekti namreč ne kreirajo le predmetov, ampak tudi obnašanje,« razmišlja Di Rama.
Kreativna industrija ustvari tri odstotke svetovnega BDP
Poročilo Unesca in podjetja EY (nekoč Ernst & Young) pravi, da je kreativna industrija leta 2013 zaposlovala 30 milijonov ljudi po svetu in ustvarila 2250 milijard dolarjev prihodkov ali tri odstotke svetovnega BDP. To je bistveno več od telekomunikacijskega sektorja, ki je prispeval 1730 milijard dolarjev, prav tako več od BDP Indije, Rusije ali Kanade. Izmed enajstih kreativnih panog je sektor arhitekture leta 2013 ustvaril kar 222 milijard dolarjev prihodkov.
Nagrada EU za arhitekturo
Evropska komisija in fundacija Miesa van der Roheja podeljujeta nagrado za najboljšo sodobno arhitekturo. Ta je, tako Becquart, zelo pomembna, saj na neki način spodbuja sodobno arhitekturo. Med 355 nominiranimi – Slovenija je prijavila deset projektov, je na konferenci Future Architecture povedala direktorica fundacije Anna Ramos – je strokovna žirija izbrala pet finalistov: stanovanjska kompleksa deFlat Kleiburg iz Amsterdama in Ely Court iz Londona, poslopje Kannikegarden iz Danske, Katinski muzej iz Varšave in spominski muzej Rivesaltes iz Francije. »Izbor letos spet kaže napredek in odličnost arhitekture,« je dejal Becquart in dodal, da je arhitektura pomembna, saj je »refleksija naše raznolikosti, ki jo želimo ohranjati«.
Ima pa tudi družbeno vrednost, je dodal: »Oblikovanje odprtih prostorov je pomembno za skupnost, še posebej v sodobni, fragmentirani družbi. Potrebujemo nove, sveže ideje, kakšna bodo mesta prihodnosti.« Imena dobitnikov nagrad bodo objavili 16. maja v Bruslju, izbrana dela štirih finalistov, dobitnika glavne nagrade in prejemnika posebne omembe za obetavnega arhitekta pa bodo med 20. in 28. majem na ogled javnosti.
