Nekatere starostne skupine otrok bodo verjetno še kar dolgo doma (VIDEO)

Ministrica o tistih, ki se niso testirali: »Prva glavna sankcija je lastna moralna odgovornost.«
Fotografija: Šolanje od doma za nekatere učence ostaja realnost. FOTO: Getty Images, Istockphoto
Odpri galerijo
Šolanje od doma za nekatere učence ostaja realnost. FOTO: Getty Images, Istockphoto

Spremljamo novinarsko konferenco, na kateri bodo sodelovali ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan in psihologinja Andreja Poljanec.



»Današnji dan smo vsi nestrpno pričakovali. Upam, da je ta dan začetek vračanja v normalnost,« je izrazila upanje ministrica. Danes je vrata ponovno odprlo 366 šol in 327 vrtcev. Na delovno mesto se je vrnilo 12.822 zaposlenih v osnovnih šolah ter 12.844 zaposlenih v vrtcih. V šolske klopi je sedlo 53.306 učenk in učencev prve triade, v vrtce pa se je vrnilo približno 74.630 otrok.

»Odprtje vrtcev in šol s seboj prinaša veliko odgovornost, zato vse nas starše ponovno prosim, da v vrtce in šole pripeljemo le zdrave otroke in da dosledno opozarjamo na pomen spoštovanja vseh priporočil Nijz,« je še pozvala.

Kustečeva je napovedala, da bodo stanje okužb spremljali na tedenski ravni in na podlagi tega sporočili, kako naprej. Če bi zbolel kateri izmed otrok v okviru modela C, po protokolu to pomeni, da se takoj izloči okužene in uvede karanteno za vse, ki so bili v stiku s to osebo. Pouk se prestavi na izobraževanje na daljavo. Od staršev so dobili vprašanja in pobude, ali se bo zagotovilo testiranje učencev. Za mlajše otroke je mogoče zagotoviti testiranje, je dejala in dodala, da je na strani ministrstva za zdravje, da pripravi predlog o tem.

Majhen delež tistih, ki se niso hoteli testirati

Odziv šolnikov na množično testiranje je bil izjemno velik, število pozitivnih testov je bilo nizko, 1,3 odstotka vseh testov je bilo pozitivnih. To daje visoko dodano zaupanje v to, da je šolski in vrtčevski prostor pripravljen in varen tako za otroke kot za zaposlene. Delež tistih šolnikov, ki se niso želeli testirati, je zelo majhen, je zagotovila. Če tega testa ne bodo naredili, bodo morali svoje delo opravljati zunaj prostorov vrtcev ali šol. Dodala je, da je 13 odstotkov zaposlenih že prebolelo covid in se jim ni bilo treba testirati, še nekaj pa se jih ni želelo.
 
O morebitnih sankcijah za šolnike, ki se niso želeli testirati, omenja se tudi denarna kazen v višini med 400 in 4.000 evri, je ministrica odgovorila: »Prva glavna sankcija je lastna moralna odgovornost in vest, vse ostalo bodo inšpekcijske službe določile, ko in če bo potrebno. O tem, kaj lahko dela učitelj zunaj učilnice, se bo dogovoril s svojim ravnateljem.«

»Hitro testiranje smo šele zdaj na ta način uvedli. Če bi ga imeli že prej, bi se že prej testirali,« je odgovorila na vprašanje, zakaj so se morali zaposleni v vrtcih testirati šele zdaj, če pa so že prej delali v vrtcih.

Pečan miri: Skrb zaradi ocenjevanja odveč

Ministrica je nagovorila otroke ob vračanju v šolske klopi. FOTO: STA, posnetek zaslona
Ministrica je nagovorila otroke ob vračanju v šolske klopi. FOTO: STA, posnetek zaslona
Pečan je bil zadovoljen s tem, da je bil izjemno majhen odstotek tistih, ki se testiranja niso želeli udeležiti. S tem je bil dan signal staršem in javnosti, da se učenci, kolikor je to v teh razmerah mogoče, vračajo v varno šolsko okolje ter potrjuje poročilo OECD, da šole in vrtci niso bili generator okužb v nobeni državi. Izrazil je upanje, da bodo šole in vrtci dolgo časa ostali odprti. S testiranjem bo mogoče slediti okužbam, na tem pa sloni odpiranje celotne družbe oziroma lajšanje vseh ostalih ukrepov. Če lahko starši hodijo v službe, ker so otroci v vrtcih in šolah, to pozitivno vpliva tudi na gospodarstvo, je pojasnil. Prizadevajo si, da bi v šole lahko najprej sprejeli še četrto- in petošolce, potem pa še ostale. Spomnil je predvsem na perečo situacijo devetošolcev, ki zaključujejo osnovnošolsko šolanje.

​Skrb, ki se nanaša na ocenjevanje znanja, je odveč. K temu bodo pristopili z ustrezno mero empatije in bodo imeli pred očmi ves čas, da so bili učenci tri mesece izpostavljeni tegobam šolanja na daljavo. Imeli bodo eno samo ocenjevalno obdobje, zato bo tudi potrebno število ocen nižje.

Pečan je pojasnil, da so pridobili dve pravni mnenji, da obstajajo podlage za sankcije, če se zaposleni ne želijo udeležiti testiranj, če je to napisano na način, kot je zdaj. Ko se bodo končala usklajevanja med odvetniki različnih ministrstev, bodo vedeli, kako ukrepati. Glede denarnih sankcij je pojasnil, da ni bilo napisano, da jih je treba napisati. To bodo povedali pravniki, je dejal in pojasnil, da bodo takim zaposlenim verjetno odredili čakanje na delo, saj jim ne morejo dati dela od doma, saj bi lahko opravljali delo v šoli. »Glede tega se postavljajo etične dileme in vprašanje o smiselnosti dela od doma, saj bi lahko opravljali delo, a kršijo trenutno zakonodajo,« je dejal.

Šolanje od doma lahko povzroča velik stres

Psihologinja Andreja Poljanec je spregovorila o tistih učencih, ki še vedno opravljajo šolanje od doma. »Pogosto nam je težko predvsem, ko opažamo, da so zvodeneli delovne in učne navade, natančnost in zagnanost pri šolskih obveznostih, spremenil se je ritem vstajanja in spanja, športnih aktivnosti, tempa življenja, druženja. Zdaj druženja z vrstniki skoraj ni.«

Sprva je bil oddih od šole dobrodošel, zdaj pa te pozitivnosti ni več. Marsikdo komaj čaka, da vse skupaj mine. Starši so ostali brez podpore šole, ki je zelo pomembna pri skrbi za mladostnike. Včasih je stres tako velik, da ni dovolj samo pozitivna miselnost, zdaj pa se je treba naučiti sprejemati ta novi stres, ki je v resnici nepoznan.

»Celotna situacija pri odraslih vzbuja skrbi, negotovost, jezo pa tudi nemoč, ko spremljamo kazalnike in lahko slutimo, da bodo nekatere starostne skupine otrok verjetno še kar dolgo doma,« je povedala psihologinja. Gre za intenzivni trening, na katerega nas ni nihče mogel pripraviti, tega se moramo lotiti – če že ne zaradi sebe, pa zaradi naših otrok, oni se namreč ob nas učijo treniranja istih veščin, zato je vredno vztrajati, kolikor se le da.
 

Rekordno število testov

V ponedeljek je bilo od 4.700 opravljenih PCR-testov pozitivnih 1.149 oziroma 24,4 odstotka ( v nedeljo je bil ta delež ob 1.293 testih 20,4 odstotka). Za posledicami koronavirusa je umrlo 27 ljudi, v bolnišnični oskrbi jih ostaja 1.157. Včeraj, ko je potekalo tudi množično testiranje šolnikov, so opravili rekordnih 30.392 testov HAT oziroma hitrih testov, pozitivni so bili 503 oziroma 1,7 odstotka. Skupaj je bilo tako opravljenih 35.092 testov, pozitivnih je bilo 1.652 oziroma 4,7 odstotka. Sedemdnevno povprečje novih primerov je 1.227.

Umrlo je še 27 ljudi, skupaj od začetka epidemije 3.406. V bolnišnicah se je v ponedeljek zdravilo 1.157 covid pacientov (v nedeljo 1.173), od tega 192 na intenzivni negi, enako kot v nedeljo. Grafa 14- in 7-dnevne incidence kažeta, da imajo še naprej največjo rast odkritih primerov okužb Goriška, Posavska in Zasavska regija.

Še vedno smo v skladu z načrtom sproščanja v rdeči fazi. Sedem regij je po včerajšnjih podatkih rdečih (Osrednjeslovenska, Podravska, Savinjska, Gorenjska, Pomurska, Primorsko-notranjska in Koroška. Med njimi je negativni trend opaziti v Savinjski in Gorenjski regiji.



Testiranje zaposlenih v šolstvu na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Voranc Vogel
Testiranje zaposlenih v šolstvu na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Voranc Vogel
Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo med šolniki (podatki so do 21. ure v ponedeljek) opravljenih 20.673 hitrih testov, od katerih je bilo pozitivnih 278 oziroma 1,3 odstotka.

Aktivnih primerov okužbe v Sloveniji je 18.115, kar je dobrih 200 manj kot dan prej, poroča sledilnik covida 19.
 

Upočasnjevanje upadanja

»Epidemija upada zelo počasi, mogoče celo stagnira. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno ena,« so zapisali na Institutu Jožefa Stefana (IJS). Število R, ki pove, koliko oseb naprej okuži v povprečju ena okužena oseba, je bilo še pred dnevi pod ena.



Tedensko povprečje dnevno potrjenih oseb je 1.236. Epidemiologi bodo lahko učinkovito spremljali stike, ko bo povprečno število pozitivnih oseb upadlo pod 300 na dan. S tem nam bodo lahko pomagali še dodatno in hitreje zmanjšati število okuženih oseb v populaciji. Pri trenutnih pogojih, ko je tedensko povprečje 1.236 in ocenjeno reprodukcijsko število ena, bi lahko to stanje dosegli šele v nekaj mesecih, dodajajo na IJS in pojasnjujejo, da so ocene R, ki so izračunane na osnovi testov, trenutno najverjetneje podcenjene zaradi predhodnega obdobja velikega števila pozitivnih testov kot posledice obsežnega testiranja z antigenskimi testi.

Več iz te teme:

Komentarji: