SDS po zakonih o vladi in RTV še nad dolgotrajno oskrbo
Decembra lani sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, ter jim omogoča enakopraven dostop do storitev in varno starost. Predstavlja tudi enega od mejnikov načrta za okrevanje in odpornost ter s tem pot do evropskih sredstev, je prepričan namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač.
S tem, ko je vladna koalicija prejšnji teden po nujnem postopku potrdila novelo zakona, s katerim so določili zamik njegove uveljavitve za eno leto, škodijo starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč, so prepričani v največji opozicijski stranki SDS. Zato so, po besedah Zvoneta Černača, na pobudo ljudi vložili 4595 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma, s katerim želijo, da se novela, s katero so med drugim zagotovili tudi 30 milijonov evrov za to, da se dvig plač zaposlenih v domovih za starejše ne bi prelil v višje oskrbnine, zavrne.
Gre za že tretjo referendumsko pobudo SDS. Pričakujejo, da bo, tako kot pri preostalih dveh, rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev določen med 1. septembrom in 5. oktobrom ter da bo sam referendum potekal sočasno z enimi od volitev novembra ali decembra.
S številnimi pomanjkljivostmi in brez virov financiranja
Stališče sedanje vladne koalicije in večine udeleženih v izvajanje dolgotrajne oskrbe je tako rekoč diametralno nasprotno. Že v postopku sprejemanja so opozarjali na številne pomanjkljivosti in nedorečenosti, zaradi katerih so določila v praksi neizvršljiva, zato so večinoma tudi podprli zamisel o temeljiti prenovi zakona in zamiku. Eden od večjih problemov obstoječega predpisa je bil, v nasprotju s trditvami Zvoneta Černača, da ni predvidel vzdržnega vira financiranja.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so se odzvali, da je odločitev SDS za vložitev referendumske pobude o začetku izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi v škodo ne le izvajalcem oskrbe starejših, pač pa predvsem uporabnikom, torej tistim, ki to oskrbo najbolj potrebujejo. »Stroka je večinoma enotna, da bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših,« so odgovorili in dodali, da je bila novela zakona, ki je njegovo izvajanje zamaknila za eno leto, sprejeta izključno zaradi pomanjkljivosti in neizvedljivosti zakona v praksi. Na neizvedljivost so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi.
»Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb,« je poudaril državni sekretar Simon Maljevac. »Ob tem bomo razbremenili tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti.«
Novela zakona prinaša tudi 16 milijonov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejetja aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov na leto pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva bodo zagotovljena do konca leta 2023. »S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni,« so še pojasnili na MDDSZ.
