V nadaljevanju preberite:
Baskijo, deželo ob Biskajskem zalivu, naseljuje starodavno ljudstvo s svojim zelo posebnim jezikom. Zgodovina Baskije je povezana z zatiranjem, nasiljem, bojem za avtonomijo in gospodarsko propulzivnostjo.
Kaj sploh vemo o Baskih, tem malce skrivnostnem narodu, ki živi ob Biskajskem zalivu na severovzhodu Španije in jugozahodu Francije? O Baskiji kot deželi ozkih, strmih in zelenih dolin ter njenih upornih in bojevitih prebivalcih se je pisalo že v antiki.
Izvor Baskov je neznan. Govorijo predindoevropski jezik euskera, nimajo jezikovnih sorodnikov. Zdaleč največ baskovsko govorečih živi v španskem delu Baskije. Ko se v Španiji pa tudi drugod piše in govori o deželi Baskov in Baskiji, je največkrat mišljena baskovska avtonomna skupnost, ki je v Španiji ena od sedemnajstih avtonomnih skupnosti. Razteza se na približno 7000 kvadratnih kilometrih, združuje tri baskovske zgodovinske province (Álava, Guipúzcoa, Vizcaya) in šteje nekaj več kot dva milijona prebivalcev.
Baskov je bilo vedno sorazmerno malo. Poleg znanih športnikov in kuharskih mojstrov pa je galerija svetovno znanih Baskov in osebnosti baskovskega rodu dolga in pisana. Baska sta bila ustanovitelj jezuitskega reda Ignacij Lojolski in konkvistador Lope de Aguirre, baskovskega rodu so bili osvoboditelj Južne Amerike izpod španskega jarma Simon Bolivar, čilski pesnik, Nobelov nagrajenec in politik Pablo Neruda, nekdanja čilska predsednika Salvador Allende in Augusto Pinochet; baskovskega rodu sta bila tudi nekdanja prva dama Argentine Eva Peron in Ernesto Che Guevara.
Che Guevara je bil praviloma upodobljen z baskovsko čepico, okroglim, mehkim pokrivalom, ki je ena prvih asociacij na Baske in njihov razpoznavni znak. Baskovsko baretko so prvi nosili pastirji v Pirenejih, nato se je prek španskega in francoskega dela Baskije razširila v svet.
Neredkim je Baskija posredno znana zaradi slike z naslovom Guernica, s katero je Pablo Picasso upodobil posledice bombardiranja baskovskega mesta Guernica (baskovsko Gernika) v času španske državljanske vojne 1936–1939. To je ena od svetovno najbolj znanih slik in bolj kot katera koli druga simbolizira grozote in nesmisel vojne.
Baski so prijazni, vendar manj ekstrovertirani od drugih prebivalcev Španije in niso pretirano sentimentalni. Muhasto vreme z razburkanim in hladnim Atlantikom, strme doline in predvsem dolga stoletja za narodno preživetje so jih utrdili. Toda cenijo obiskovalca, ki pokaže spoštovanje do euskere in lokalne kulture z uporabo nekaj na hitro naučenih baskovskih besed. Takšnemu obiskovalcu se neredko zgodi, da mu natakar pri drugem ali tretjem naročilu brez cirkusa pove, da bo zadnji napitek na natakarjev račun.
Baskovska identiteta je nadvse globoka. So Baski, ki znajo komaj kaj euskere, vendar se zelo zavedajo svojih korenin. Jezik ni edini razpoznavni znak baskovske identitete, je pa seveda zelo pomemben.
Baski so po demokratizaciji dosegli, da je baskovska avtonomna skupnost v največji meri dvojezič
