V nadaljevanju preberite:

Poljska je ena redkih držav na svetu, ki je v zadnjih letih pravico do splava zaostrila – dovoljen je le še v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru incesta ali posilstva. A tudi ti dve pravici sta bili v več primerih zgolj črka na papirju, saj so bili poljski zdravniki preveč prestrašeni, da bi si upali opraviti splav, dokler je plodu bilo srce. »Rezultat« je (bil) otipljiv – več žensk je v zadnjih letih umrlo, ker so zdravniki, prestrašeni zaradi morebitnih sankcij oblasti, čakali s posegom.

Medtem ko se je skupno število splavov na Poljskem uradno zmanjšalo, se je število splavov, ki so jih opravili Poljakinjam v tujini, dramatično povečalo. Na tisoče žensk je iz različnih razlogov zapustilo državo, da bi prekinile nosečnost. Kruto je, da so morale celo ženske v visoki nosečnosti, katerih plodi so imeli hude ali celo smrtno nevarne nepravilnosti, zapustiti Poljsko, da so prekinile nosečnost. Te izkušnje so bile zanje travmatične. Mnoge so se bale pregona poljskih državnih oblasti, čutile so se ponižane, lastna država jih je po njihovem mnenju zavrgla, ko so se znašle v dramatičnem položaju. Tega si niso zaslužile, poudarja ena od vodilnih poljskih strokovnjakinj s področja ginekologije in porodništva Marzena Dębska.