V nadaljevanju preberite:

Reinhold Messner je svoj prvi tisočmetrski vrh dosegel pri petih letih zato, da bi se dokazal pred očetom, naslednjih petdeset let pa je plezal zato, da bi mu dokazal, kako drugačen je od njega. Pravi, da je v svojem življenju na novo začel živeti kar sedemkrat.

Kot pravi, je bil večino obdobja največje slave po osvojitvi vseh osemtisočakov brez pomoči kisika večinoma nesrečen. Po letu 1970 je občutil obup in žalost zaradi izgube brata in najbližjega prijatelja ter nekakšno krivdo, ker je sam preživel. Krivdo, da je umrl napačni brat.

Messner je zapleten junak. Seveda ima prav, ko pravi, da je v gorah vse manj možnosti za pustolovščino in tveganje. Da je Everest postal počitniški kamp s kilometri fiksnih vrvi, ki so pripravljene za vikend pohodnike, ki s pomočjo vodnikov in nosačev dosežejo vrh. Da je človeštvo sredi samomora. In da je mogoče biti do konca zatreskan tudi pri osemdesetih ...