V nadaljevanju preberite:

Predstava Solo, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Maska in jo je, resnično samo občasno, mogoče videti na prizorišču Nove pošte, je veličastna, zame prelomna. Traja skoraj pet ur, a minejo v hipu. V gledalcu postane in ostane trajno in dokončno. Del pogovora z Nino Rajić Kranjac je potekal konec avgusta lani, nekaj dni po premieri, ko sva se vsaka s svojega morskega okna prek računalniškega ekrana zrli tisoč petsto kilometrov narazen. Mislim, da sva celo nekaj družno zapeli.