Tiskane izdaje
Strokovnjaki s področja nujne medicinske pomoči (NMP) že dolgo ugotavljamo, da stanje v tem pomembnem segmentu zdravstva ni dobro. Poznamo pomanjkljivosti in predlagamo rešitve, da bi bil sistem NMP za naše bolnike boljši.
Spremembe poskušamo doseči prek strokovnih združenj in prek ministrstva za zdravje. Žal se predlogi stroke uresničujejo prepočasi, selektivno in neusklajeno. Reševanje težav ni učinkovito, ker poteka v okviru delovnih skupin, kjer posamezni strokovnjaki opravljajo delo v prostem času, kolikor jim to pač uspeva.
Menimo, da je tak amaterski pristop glavni razlog za večleten zastoj v razvoju sistema NMP in da mora v prihodnje odgovornost za sistem NMP prevzeti posebna inštitucija na državni ravni – Agencija za nujno medicinsko pomoč Republike Slovenije.
Sistem nujne medicinske pomoči
Zakaj je sistem NMP tako pomemben, da si zasluži pozornost in skrb? Zato ker je to tisti del zdravstva, ki zagotavlja nujno medicinsko pomoč ljudem vseh starosti, ki so zaradi nenadne bolezni, poškodbe ali zastrupitve življenjsko ogroženi. Deluje neprekinjeno, na celotnem ozemlju države. Če želimo, da bo nenadno življenjsko ogrožen človek imel možnost preživetja, hitrejšega okrevanja, manjšo verjetnost trajnih posledic in bodo zato tudi manjši stroški zdravljenja, mu mora sistem NMP omogočiti pravočasno in kakovostno nujno medicinsko pomoč. Od sistema NMP je zato odvisno, kakšno medicinsko oskrbo bo dobil ogroženi bolnik.
Sistem NMP niso samo reševalna vozila, ki z modrimi lučmi in sireno drvijo k življenjsko ogroženemu bolniku. Sistem NMP je bistveno bolj obsežen in je sestavni del osnovnega (predbolnišničnega) in bolnišničnega zdravstva. Predbolnišnično NMP izvaja 63 enot NMP v okviru zdravstvenih domov in ena enota helikopterske NMP. V bolnišnični del sistema NMP so vključeni dva univerzitetna klinična centra, deset splošnih bolnišnic in nekatere druge bolnišnice.
V predbolnišnični sistem NMP je po grobi oceni vključenih okoli 1000 zdravnikov, 550 diplomiranih in srednjih medicinskih sester in 600 reševalcev (diplomirani zdravstveniki in zdravstveni tehniki). Večina teh zdravnikov opravlja redno delo družinskih zdravnikov v zdravstvenih domovih in izvaja NMP poleg svojega ambulantnega dela ali dodatno v času dežurne službe. Manjši del zdravnikov dela izključno v NMP.
V letu 2007 so predbolnišnične enote NMP v Sloveniji zagotovile nujno medicinsko pomoč 32.716 osebam (povprečno 90 nujnih intervencij na dan). Osemsto dvajset oseb je bilo zaradi srčnega zastoja treba oživljati. Pri 270 osebah je ekipam NMP na terenu uspelo ponovno vzpostaviti delovanje srca.
Dejavnost nujne medicinske pomoči je formalno v naši državi od 28. decembra 1996, ko je bil v uradnem listu objavljen pravilnik o službi nujne medicinske pomoči. Pričakovali bi, da bo državi v 18 letih uspelo vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem NMP, a se to žal ni zgodilo.
Zato ni smiselno, da čakamo še prihodnjih deset let na to, da bomo končno ugotovili, kar že vemo – da dosedanji način skrbi za sistem NMP ni ustrezen in ne omogoča sodobnega razvoja. Dejstvo je, da danes nihče ne obvladuje, še manj pa učinkovito upravlja in usklajeno razvija celoten sistem NMP. Če sistem NMP kot celota ne deluje dobro, je izvajanje NMP ovirano in je težko zagotoviti pravočasno in kakovostno oskrbo ogroženega bolnika.
Katere prednostne naloge čakajo agencijo?
Izdelava enotnih strokovnih, organizacijskih standardov in standardov opreme. Standarde potrebujemo za poenotenje delovanja, kakovostnejšo oskrbo in boljšo stroškovno učinkovitost sistema NMP. Ker nimamo enotnih standardov, deluje vsaka enota NMP po svoje in je praviloma prepuščena sama sebi.
Priprava pravnih predpisov. Potrebujemo pravne temelje za enotno delovanje sistema NMP in povezavo z drugimi službami.
Vzpostavitev sistema kakovosti. Ker nimamo sistema kakovosti, ni mogoče objektivno oceniti kakovosti izvajanja NMP.
Vzpostavitev enotne informacijske podpore. Sistem NMP nima ustrezne informacijske podpore, ki je pogoj za boljše izvajanje NMP in podlaga za vzpostavitev sistema kakovosti.
Vzpostavitev učinkovitega povezovanja sistema NMP z drugimi službami (gasilci, policija, regijski centri za obveščanje, Civilna zaščita, Rdeči križ, vojska in drugi) je važna za vsakodnevne intervencije, pri katerih te službe sodelujejo (npr. prometne nesreče), in še posebej pomembna ob velikih nesrečah. V praksi je sodelovanje teh služb dobro tam, kjer se same povezujejo na lokalni ravni.
Vzpostavitev enotnega sodobnega dispečerskega sistema zdravstva, ki ga danes nimamo! Sistem NMP je brez dispečerskega sistema kot letalstvo brez kontrole letenja. Dispečerski sistem zdravstva omogoča učinkovito obravnavo nujnih klicev in razporejanje ekip NMP in reševalnih vozil. Če bi imeli sodoben zdravstveni dispečerski sistem, bi dispečer dajal pričam po telefonu navodila, kako naj oživljajo bolnika vse do prihoda ekipe NMP. Preživelo bi več ljudi, kot jih preživi danes.
Vzpostavitev enotnega sodobnega sistema brezžičnih zvez zdravstva, ki bi ekipam NMP omogočil učinkovitejše delo. Sistem bo moral vzpostaviti povezave tudi med enotami NMP iz različnih krajev, z bolnišnicami in drugimi službami (gasilci, policija …), ki sodelujejo pri skupnih intervencijah.
Vzpostavitev enotnega sistema prvih posredovalcev z avtomatskimi defibrilatorji (AED). Prvi posredovalci so laiki, prostovoljci, vključeni v organizacije, ki že sicer izvajajo pomoč (prostovoljni in poklicni gasilci, reševalci z različnih področij …). Če bi vzpostavili učinkovit enoten sistem prvih posredovalcev, bi bili oni zaradi bližine mestu dogodka praviloma pred ekipo NMP pri bolniku s srčnim zastojem in bi lahko prej začeli z oživljanjem. Več ljudi bi preživelo.
Vzpostavitev sistema učinkovite uporabe avtomatskih defibrilatorjev na javnih mestih. V Sloveniji smo v zadnjih letih nakupili veliko avtomatskih defibrilatorjev. Za to, da bi bili ti dostopni in učinkovito uporabljeni, bi morali imeti vzpostavljen sistem, ki bi skrbel za to področje prve pomoči laikov. Danes ne vemo, kolikokrat so bili AED uporabljeni in koliko ljudi je zaradi tega preživelo. AED lahko reši življenje, če ga pravočasno uporabi oseba, ki zna z njim rokovati in zna oživljati.
Priprava izobraževalnih vsebin iz prve pomoči za osnovne in srednje šole. Sistem NMP in sistem prvih posredovalcev ne bo vedno dovolj hiter za pravočasno pomoč, zato morajo znati pomagati tudi laiki, ki so ob bolniku. Laikom je treba ponuditi osnovno znanje pravilnega ukrepanja ob življenjsko ogrožajočih stanjih (nezavest, zastoj srca, huda krvavitev …). Ali imamo ustrezne izobraževalne programe v osnovnih in srednjih šolah, ki usposobijo učence in dijake, da znajo oživljati, uporabiti AED in s tem rešiti življenje? Želimo si, da bi laiki že pred prihodom ekipe NMP pravilno oživljali osebo s srčnim zastojem. Menimo, da bi se tega morali naučiti že v šoli. Znati oživljati bi moralo postati vsaj tako pomembno kot znati poštevanko ali Zdravljico. Ali je prav, da uspešno konča osnovno ali srednjo šolo učenec, ki ne zna oživljati? Ali je človeško življenje še vrednota v naši družbi?
Vzpostavitev sodobne helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Edina enota HNMP je locirana na letališču Brnik. Žal državi v enajstih letih obstoja službe HNMP ni uspelo vzpostaviti še preostalih dveh enot tako, da bi bila Slovenija enakomerno pokrita s to dejavnostjo. Enota HNMP zato ne pokriva severovzhodne Slovenije, ker je predaleč in se izniči ena od prednosti helikopterske intervencije – hiter dostop. To pomeni, da ti prebivalci ob potrebi po taki pomoči niso v enakopravnem položaju s preostalimi prebivalci Slovenije, čeprav plačujejo zdravstveno zavarovanje prav tako kot tisti, ki so te storitve deležni. Državi v vseh teh letih tudi ni uspelo kupiti niti enega helikopterja, ki bi bil na voljo samo za potrebe HNMP. Helikopter HNMP je v bistvu leteče reševalno vozilo, namenjeno medicinski oskrbi in prevozu bolnikov. Najbrž je smešno pomisliti, da bi se v mestu k bolniku s srčnim infarktom namesto z reševalnim vozilom vsakič odpeljali z izposojenim policijskim ali vojaškim vozilom, ker zdravstvo ne bi imelo svojih reševalnih vozil. Vendar se prav to v HNMP dogaja že 11 let. Odgovornim doslej ni uspelo zagotoviti razmer za običajno delovanje HNMP. Ob tem pa je treba poudariti, da je letalsko osebje, ki ga na intervencijah HNMP prispevata policija in vojska, visoko usposobljeno in odlično ter varno izvaja polete in bi zato lahko izvajalo tudi polete helikopterjev zdravstva, opremljenih samo za potrebe HNMP.
Priprava pravnih podlag za zdravstveno varstvo na prireditvah. To področje ni ustrezno pravno urejeno in smo bili v preteklosti že priče tragičnim dogodkom. Organizatorji prireditev pogosto v nasprotju s pravilnikom o službi NMP najemajo za zdravstveno varstvo na prireditvah ekipe pri cenejših ponudnikih, ki niso vključeni v mrežo enot NMP in v nujnih primerih svojega dela ne obvladajo. Ceno za to seveda plačajo tisti, ki na prireditvi nenadoma resno zbolijo ali se hudo poškodujejo. Ni nadzora nad tem, kdo in kako strokovno izvaja zdravstveno varstvo na prireditvah.
Skrb za pripravo in delovanje urgentnih centrov. Gradijo se urgentni centri, kar je dobro. Urgentni center je nova večja enota NMP, ki je locirana v bolnišnici in zagotavlja nujnim bolnikom predbolnišnično (na terenu) in bolnišnično (v bolnišnici) oskrbo. Prostorsko in funkcionalno se združita ena predbolnišnična enota NMP, ki je prej delovala v okviru zdravstvenega doma, z lokalno bolnišnico. Pri vzpostavitvi urgentnih centrov je pomembno vedeti, kako bodo novi urgentni centri delovali, kakšno dodano vrednost prinašajo nujnim pacientom, kaj urgentni centri pomenijo za obstoječo mrežo enot NMP, od kje bodo kadri, ki bodo delali v urgentnih centrih, odpirajo se še druga vprašanja (vodenje, organizacijski standardi, strokovna delitev dela, informacijska podpora, financiranje …). V medijih smo lahko brali o problemih, ki jih je treba v nekaj mesecih odpraviti pred začetkom delovanja prvega urgentnega centra, ki bo v Brežicah.
Vzpostavitev sodobne mreže enot NMP na predbolnišnični in bolnišnični ravni. Predbolnišnične enote NMP in bolnišnice sestavljajo mrežo enot NMP v državi. Mreža se je doslej oblikovala glede na potrebe in posebnosti okolij (površina, število prebivalstva, bližina bolnišnic, cestne povezave …), v katerih so enote NMP. Vzpostavitev urgentnih centrov bo vplivala na mrežo enot NMP in na delovanje bolnišnic. Vedeti moramo, da urgentni centri ne bodo rešili vseh problemov sistema NMP in tudi ne morejo nadomestiti preostalih enot NMP. Zato je treba ob poskusih spreminjanja mreže zelo pretehtano in na podlagi objektivnih podatkov oceniti, kje in koliko je strokovno upravičeno mrežo spreminjati. Pri tem mora biti v ospredju varnost bolnikov.
Pripravljenost in usposobljenost za nesreče z velikim številom poškodovanih. Sistem NMP je tisti del zdravstva, ki prvi posreduje pri dogodkih z velikim številom poškodovanih (nesreče v prometu, industriji, naravne nesreče, terorizem, vojna). Zato mora imeti enotno doktrino delovanja, izdelane načrte, biti mora usposobljen, opremljen in usklajen z drugimi službami. Lani je ministrstvo za zdravje izdalo smernice za delovanje sistema NMP ob množičnih nesrečah, ki so prvi pomemben korak k vzpostavitvi enotne doktrine delovanja zdravstva v takih primerih. Do resnično učinkovite pripravljenosti sistema NMP na vse vrste velikih nesreč na celotnem območju države pa je še daleč.
Vzpostavitev kakovostne psihosocialne pomoči osebju. Zaradi narave dela se osebje v sistemu NMP vsak dan srečuje s stresnimi dogodki. Izpostavljenost stresu povzroči odgovor organizma, ki je lahko zelo škodljiv in je odvisen od vrste, jakosti, trajanja stresa in obrambnih mehanizmov, ki jih ima posameznik na voljo. Posledice stresa zelo slabo vplivajo na zdravje osebja v NMP. Žal je osebje v takih primerih večinoma prepuščeno samo sebi. Potrebujemo učinkovit sistem psihosocialne pomoči, ki bo pomagal osebju, ki je že utrpelo posledice izpostavljenosti stresu, in izvajal preventivne ukrepe za preprečitev ali zmanjšanje vpliva stresa.
Vzpostavitev standardov za racionalno financiranje. Nekateri trdijo, da je sredstev za NMP premalo in z njimi ni mogoče izvajati kakovostne NMP, drugi menijo, da je sredstev za NMP preveč in da se prelivajo v druge namene. Potrebujemo pregledne standarde financiranja celotnega sistema NMP, stabilne vire financiranja in nadzor nad porabo sredstev.
Promocija sistema NMP. Državljani bi morali dobro poznati sistem NMP, saj so vsi njegovi morebitni uporabniki. Seznaniti jih je treba z namenom sistema, kdaj ga uporabiti in kdaj ne, kako se ga aktivira, kaj lahko od njega pričakujejo, kako ukrepati ob nujnih stanjih.
Zakaj je potrebna agencija?
Iz opisanih nalog je razvidno, da veliko sestavnih delov sistema NMP še ne deluje ali pa delujejo slabo. Ker nas čaka mnogo dela, ne kaže več odlašati. Na izbiro imamo samo dve možnosti. Prva je, da nič ne spremenimo, zato po nepotrebnem vsako leto izgubimo nekaj življenj, in vsako leto znova ugotovimo, da vsi problemi ostajajo in da stanje ni dobro. Druga možnost pa je, da korenito spremenimo našo miselnost in pristop do sistema NMP in da se zavedamo njegove pomembnosti.
Če želimo v Sloveniji zgraditi sodoben sistem NMP, kot ga imajo razvite države, potem potrebujemo državno institucijo Agencijo za NMP Republike Slovenije, ki bo prevzela vodenje, delovanje in razvoj sistema NMP. V agenciji bi delovali strokovnjaki s področja NMP, ki bi upravljali sistem NMP, država pa bi agenciji podelila ustrezne pristojnosti. Strokovnjaki za NMP so v okviru Zdravniške zbornice Slovenije že leta 2011 pripravili dokument strategija razvoja sistema NMP v Sloveniji do leta 2020, ki vsebuje vse strateške cilje in aktivnosti, potrebne za dosego teh ciljev. Zato potrebujemo agencijo, ki bo ob pomoči države te strateške cilje znala in zmogla uresničiti.
Pri prizadevanjih za vzpostavitev sodobnega sistema NMP so nas prehiteli na Hrvaškem, kjer so že leta 2009 ustanovili podobno ustanovo (Hrvatski zavod za hitnu medicinu), ki je prevzela skrb za sistem NMP (www.hzhm.hr).
Vemo, da je v času gospodarske krize skoraj nespodobno predlagati ustanovitev nove agencije. Vendar je agencija za NMP pogoj za učinkovito delovanje sistema NMP. Če ta dobro deluje, se zniža smrtnost, skrajša zdravljenje in zmanjša invalidnost bolnikov, kar pomeni tudi manjše stroške.
Za ustanovitev agencije za NMP samo stroka ni dovolj. Potrebna je aktivna podpora nove vlade, političnih strank in civilne družbe. Dragocena bi bila podpora predsednika republike. Zato vabimo vse omenjene, da predstavijo svoj pogled na opisane probleme sistema NMP in predlagano rešitev.
Mag. Mitja Mohor, dr. med.; Metka Božič, dr. med; prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med.; Uroš Lampič, dr. med.; Jože Prestor, mag. zdr. nege; Gregor Prosen, dr. med.; mag. Renata Rajapakse, dr. med.; asist. Mateja Špindler, dr. med.; prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med.; asist. mag. Rajko Vajd, dr. med.
