Tiskane izdaje
Podatki različnih znanstvenih raziskav kažejo, da so snovi za izboljšanje kognitivnih sposobnosti v uporabi že vsaj desetletje, v zadnjih letih pa se njihova uporaba povečuje. Pametne droge, kot uporabniki laično imenujejo snovi, tako umetne kot naravne, ki naj bi povečevale umske sposobnosti, zadnjih nekaj let doživljajo razmah med študenti, akademiki, znanstveniki, programerji, tehnološkimi delavci, v zadnjem času pa so še zlasti priljubljene med start-up podjetniki. V Sloveniji je raziskava iz leta 2013, objavljena v reviji Teorija in praksa, na vzorcu 445 študentov ljubljanske univerze pokazala, da steroide za možgane uporablja šest odstotkov vprašanih. Za primerjavo: kokain je v primerljivi starostni skupini poskusilo 2,1 odstotka vprašanih, amfetamine pa slab odstotek.
Za kaj gre?
Potreba ali želja po izboljšanju človeških sposobnosti je v sodobni produktivnostno in perfekcionistično naravnani družbi pogosta. V zadnjih dveh desetletjih je povečevanje kognitivnih sposobnosti dolgo- in kratkoročnega spomina, osredotočenosti, predvidevanja, reševanja problemov, logičnega sklepanja, prostorske in vizualne predstave, motorike in hitrega odločanja vzbudilo precejšnje zanimanje uporabnikov in različnih strokovnjakov.
Učinkovine, ki bi bile razvite zgolj z namenom spodbujanja možganskih funkcij, sicer še niso razvite ali preizkušene, že dlje časa pa narašča nenamenska raba farmakoloških sredstev. Torej jemanje zdravil, ki se jih načeloma dobi zgolj na recept in so prvotno namenjena zdravljenju bolnih, pri preostalih pa relativno dobro izboljšujejo kognitivne sposobnosti. Omogočajo daljšo budnost, večjo koncentracijo, logično sklepanje, hitrejše odločanje in boljši spomin.
Kaj se zlorablja
Metilfenidat in amfetaminske soli po besedah Kržanove vplivajo na pomnjenje in spominjanje, pri nekaterih pa tudi na izvršilne funkcije; metilfenidat poleg tega vpliva še na boljšo pozornost in hitrejše reševanje zapletenih nalog. Razumljivo je torej, da sta ti dve snovi najbolj priljubljeni predvsem med študenti, modafinil, ki ga v Sloveniji najdemo pod imenom atlasomil, pa postaja vse bolj razširjen na delovnem mestu. Uporabniki jih najpogosteje naročajo po spletu iz drugih držav, obstaja tudi črni trg.
Izkušnja uporabnika
Študent tretjega letnika ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki ni želel biti imenovan, je bil pogost uporabnik ritalina. V zadnjem času je njegovo uporabo zamenjal z zdravilom noopept. »Ritalin je zelo močan. Po njem sem bil nemiren, razdražljiv, srce mi je hitro bilo, roke so se mi potile. Res je, da sem se z njegovo uporabo lahko vso noč učil, a sem se naslednji dan počutil veliko bolj izčrpanega, kot bi se sicer. Noopept je desetkrat bolj blag in po njem nimam popolnoma nobenih stranskih učinkov. Jemljem ga 50 mg na dan, čeprav je priporočena količina na spletnih forumih in pri spletnih prodajalcih 20 mg na dan. Konzumiram ga približno štiri dni v tednu. Nima takojšnjih učinkov, po približno kakem tednu sem opazil, da veliko več berem, manj poležavam, in ko se odločim študirati, študiram veliko bolj zbrano,« nam opiše svojo izkušnjo.
Noopept, ki ga naroči po spletu, je po njegovih besedah »smešno poceni«, medtem ko tabletka ritalina, ki zadostuje za eno noč učenja, na črnem trgu stane pet evrov. Noopept je po besedah dr. Mojce Kržan rusko zdravilo, ki se uporablja pri zdravljenju motnje pozornosti pri otrocih. Patentiran je v Rusiji in ZDA, a se v slednjih prodaja kot prehransko dopolnilo.
Študentje posegajo tudi po betablokatorju propanolol, predvsem tisti, ki se ukvarjajo z glasbo in drugimi aktivnostmi, ki zahtevajo dober javni nastop. Zdravilo, namenjeno tistim s povišanim krvnim tlakom, pri zdravih zmanjšuje tremo; odpravlja tresoč glas, zmanjšuje strah, odpravlja tresoče roke, anksioznost.
Kot navaja dr. Toni Pustovrh iz centra za preučevanje znanosti in katedre za kulturologijo na FDV, se betablokatorji uporabljajo tudi med pogajanji, javnim nastopanjem in pogovori za službo. Že dlje časa pa so razširjeni v vojski.
Ljubiti delo, a sovražiti ljudi
V zadnjem času daleč največ pozornosti vzbuja modafinil. Avgusta letos objavljena metaštudija raziskovalcev na univerzah Oxford in Harvard Modafinil for cognitive neuroenhancement in healty non-sleep-deprived subjects: A systematic review zaključuje, da bi lahko bil modafinil prva varna »pametna droga«. »Provigil [britansko tržno ime za modafinil] v kratkem roku jemanja nima skoraj nobenih stranskih učinkov, na dolgi rok pa ti še niso znani,« navaja raziskava, ki je vključevala analizo 24 študij, izvedenih od leta 1990 do leta 2014. Povzeli so jo vsi največji svetovni mediji, kar bo, meni Pustovrh, »najverjetneje porabo pametnih drog še povečalo«.
Modafinil je zdravilo za narkolepsijo, zdravi pretirano zaspanost podnevi, ki je lahko pri obolelih tako huda, da bolnik nepričakovano zaspi med opravljanjem drugih aktivnosti, pojasnjuje dr. Kržanova. Centralna baza zdravil kaže, da je bil v Sloveniji odobren šele septembra lani. Glede na raziskave, ki jih v svojih strokovnih člankih povzema tudi Toni Pustovrh, modafinil pri zdravih ljudeh poveča užitek pri delu, poveča učinkovitost, omogoča lažje in hitrejše odločanje, boljšo prostorsko in vizualno pomnjenje ter izboljša čas odzivnosti, logičnega sklepanja in reševanja problemov. Pri neprespanih ljudeh poveča budnost, pomnjenje in izvrševanje funkcij.
A le do določene mere. Če utrujenost in neprespanost trajata več kot 48 ur, se pojavijo razdraženost, agresija in splošen upad kognitivnih sposobnosti, opozarja Pustovrh in dodaja, da so bili pozitivni učinki jemanja modafinila opazni v nadzorovanem okolju in standardiziranih nalogah, zato je vprašanje, kakšne učinke ima modafinil pri spopadanju z življenjskimi izzivi. Večina študij poudarja tudi, da se pri določenih posameznikih pojavlja precenjevanje miselnih zmožnosti, kar vodi k napakam in nezgodam – torej ravno k temu, čemur naj bi se uporabniki pametnih drog poskušali izogniti.
Uporabniki modafinila na različnih spletnih forumih (smartdrugsmarts.com) visoko opevajo pozitivne učinke na kognitivne sposobnosti, a zaznavajo tudi depresijo in negativno nastrojenost do ljudi. Pustovrh to pojasnjuje z normalno posledico osredotočenosti. »Ko ste osredotočeni na določeno nalogo, zraven pa vam, recimo, nekdo nekaj pripoveduje, kar z nalogo nima zveze, vam bo šel, tudi če niste na modafinilu, hitro na živce.«
Na negativne posledice opozarja tudi španski proizvajalec modafinila, dostopnega v Sloveniji, podjetje Lacer S. A. »Modafinil pri nekaterih, a redkih bolnikih z narkolepsijo lahko povzroči depresijo, samomorilne misli, agresivno vedenje in negativno naravnanost do drugih ljudi. Pri dolgotrajni rabi povzroča tudi zasvojenost, zato se ga lahko jemlje le ob predpisani zdravniški rabi.« Proizvajalec nas opozori, da modafinil zmanjšuje tudi učinkovitost kontracepcijskih sredstev. Vprašanje je, ali uporabnice, ki do modafinila pridejo brez zdravniškega recepta, to vedo.
Stranski učinki preslabo raziskani
Na splošno študije o uporabi različnih sredstev za krepitev kognicije kažejo, da imajo ta največji učinek na podpovprečno sposobne posameznike, medtem ko lahko pri nekaterih nadpovprečno sposobnih zmanjšajo njihovo kognitivno sposobnost, še poudarja Pustovrh.
Večina zdravih posameznikov tako dobro prenaša amfetamine, metilfenidate in modafinil, stranski učinki pa so v povprečju blagi. Amfetamini občasno zvišujejo krvni tlak, metilfenidat srčni utrip, v redkejših primerih se pojavijo glavobol, omotica, prebavne težave, anksioznost in nemirnost. Pustovrh in Kržanova poudarjata, da so bile vse doslej izvedene študije kratkoročne in izvedene le z nekaj odmerki, zato so stranski učinki pri daljši rabi morda veliko hujši.
Prav tako še ni znano, kakšni so učinki ob sočasni uporabi velikih doz kofeina, drugih zdravil, prepovedanih drog, ob prevelikih odmerkih, pri posameznikih, občutljivih na določene učinkovine, pri posameznikih z duševnimi motnjami ali drugimi boleznimi. Uporaba se za zdaj tako pri nas kot v tujini izvaja brez nadzora zdravnika, uporabnikom pa niso na voljo nobena strokovna navodila o uporabi, odmerkih in podobno, ampak si lahko pomagajo le z nasveti in izkušnjami drugih uporabnikov.
Kako pogosto uporabljeni sploh so?
Pustovrh je leta 2013 izvedel raziskavo o uporabi sredstev za krepitev kognicije med študenti Univerze v Ljubljani. Med 445 sodelujočimi jih je uporabo nevrofarmakoloških sredstev priznalo 6,1 odstotka, 21 odstotkov tistih, ki jih še nikoli niso uporabili, pa je navedlo, da jih v prihodnosti še nameravajo. Kar 46 odstotkov vprašanih je menilo, da bi morala biti uporaba spodbujevalcev kognicije med odraslimi dovoljena.
Amfetamini in metilfenidati so menda precej razširjeni med ameriškimi študenti: ocene po različnih univerzah se gibljejo med petimi in petindvajsetimi odstotki uporabnikov. V Veliki Britaniji in na Irskem je pametne droge uživalo že 9,7 odstotka vprašanih študentov, v Nemčiji manj kot odstotek vprašanih. Med akademiki, profesorji, raziskovalci in znanstveniki je, glede na spletno anketo iz leta 2008 v reviji Nature, zlorabo farmacevtskih sredstev za nemedicinske namene priznalo dvajset odstotkov vprašanih. V Nemčiji glede na raziskavo v zavarovalniški družbi DAK iz leta 2009 med tri tisoč zaposlenimi spodbujevalce možganskih funkcij redno uživa dva odstotka vprašanih.
Etične dileme
Zagovorniki uporabo farmacevtskih sredstev za spodbujanje uma argumentirajo s tem, da je sodobni svet postal prekompleksen, da bi si ga naši možgani lahko razlagali, razvoj pa gre naprej s tako hitrostjo, da se možgani evolucijsko nimajo časa prilagoditi spremembam. Sprašujejo se tudi, zakaj posameznikom ne bi izboljševali možganov, če jim z izboljšanjem zdravstvenega varstva podaljšujemo življenje in od njih pričakujemo daljšo delovno dobo. To sicer s prehranskimi dopolnili, jogo in drugimi dejavnostmi že počnemo. A te po njihovem mnenju nimajo prav velikega učinka.
Tako zagovorniki kot nasprotniki se za zdaj strinjajo, da če bi uporabo dovoljevali, bi ta morala biti prostovoljna izbira polnoletnih informiranih posameznikov. Bolj liberalno misleči strokovnjaki dodajajo, da bi pametne droge morali v določenih poklicih celo priporočati. Med njimi izpostavljajo pilote, kirurge, medicinske sestre in vojake. Kirurgi so zaradi pomanjkanja kadra tudi več kot dvanajst ur skupaj v operacijskih sobah, življenjsko usodne napake so zaradi njihove kronične preutrujenosti vse pogostejše. Bi kot bolnik bolje zaupali kirurgu, če bi vedeli, da je v službi sicer že več kot deset ur, a je pred operacijo dobil priporočen odmerek modafinila?
Toda ali bomo dovolili tudi, da avtoprevozniška podjetja poklicnim voznikom »priporočijo« rabo, da bosta sveže sadje in zelenjava čim prej na policah v trgovini? Morda pretiravamo. A kako težko si je predstavljati, da kavne avtomate, ki jih najdemo v skoraj vseh delovnih prostorih – kava ima tako pozitivne kot negativne učinke, podobne pametnim drogam –, zamenjajo avtomati s kapsulami modafinila z dodatkom vitamina C? Prostori za športne aktivnosti in sproščanje na delovnem mestu, ki jih imajo na voljo zaposleni v Googlu in Facebooku, niso nič drugega kot mehka oblika pritiska za večjo učinkovitost. Toda nimajo vsa podjetja takšnih finančnih zmožnosti; tabletka modafinila pa je v primerjavi z naravnimi stimulansi kognicije veliko cenejša in učinkovitejša.
Kako regulirati uporabo?
Avgusta 2014 je bil v prestižni znanstveni reviji Neuroethics objavljen članek Tonija Pustovrha in Franca Malija Raziskovanje diskurza uporabe farmakoloških sredstev za krepitev kognicije: Priporočila za uporabnike in zakonodajalce, ki med drugim opozarja, da se nacionalni medicinski etični odbori evropskih držav še niso dovolj opredelili do uporabe/zlorabe zdravil za izboljšanje kognitivnih sposobnosti, prav tako pa še v nobeni od držav ni bilo odprte javne razprave.
Avtorja v njem velik del posvetita tudi mehki prisili na delovnem mestu. Med drugim zapišeta: »Ni verjetno, da bi v prihodnosti zaradi uporabe spodbujevalcev učinkovitosti, katerih raba se bo povečevala, delavci imeli več prostega časa, ampak bo to skoraj verjetno vodilo v povečevanje delovnih norm.«
Po njunem mnenju moramo zato o teh stvareh razpravljati in se odločiti, kako uporabo steroidov za možgane regulirati – pri tem pa ne ponoviti napake, ki smo jo storili v vojni proti drogam.
