Parodiranje New York Timesa

»Med septembrom in oktobrom 2015 je 18 naslovov New York Timesa opisalo Palestince kot tiste, ki ščuvajo k nasilju, medtem ko noben naslov ni pripisal hujskanja Izraelcem. Članki so 36-krat pisali o palestinskem nasilju, izraelsko nasilje je bilo obravnavano samo dvakrat. Dvainštiridesetkrat je bila za opis Palestincev uporabljena beseda 'terorist', ta isti pojem pa je samo enkrat označeval Izraelca. In sploh: v preteklem letu in pol je bila neproporcionalna količina informacij osredotočena na pojasnjevanja izraelske vlade in izraelskih judovskih državljanov, medtem ko je samo majhen delček prisluhnil palestinskim glasovom. Izraelske žrtve so tudi bistveno večkrat kakor palestinske imele imena.«

To besedilo poudarjeno samokritičnega uvodnika v posebni izdaji NYT z naslovom Ponovni razmislek o našem poročanju o izraelsko-palestinskem konfliktu je bilo v sredini tedna v obtoku po New Yorku in na spletu. Toda šlo je za inteligentno potegavščino, namišljeni New York Times, tekst te vrste – »v našem poročanju o Izraelu in Palestini je umanjkal občutek za poštenost« – je vendar realpolitično nepredstavljiv. Aktivisti progresivnih skupin za človekove pravice so ustvarili lažno izdajo prepričljivega videza, sama forma je bila malone identična originalnemu časniku, tako po tipologiji črk kot po paginaciji.

Skupina filopalestinskih aktivistov, ki je na Manhattnu razdelila na tisoče izvodov z glavo Timesa, se je tako odločila za parodiranje oziroma kritiko načina, kako vodilni ameriški dnevnik, eden najbolj referenčnih časopisov na svetu nasploh, piše o konfliktu med Izraelom in Palestino. Časnik se ima za tako rekoč kronista zgodovine, najvplivnejši medij v svetovni politiki, s svojo razporeditvijo dogodkov vsako jutro stvari umesti tja, kakor spadajo.

Parodična publikacija je spisana z levičarske, protirasistične perspektive, kritične do izraelskih kršitev mednarodnega prava in palestinskih človekovih pravic. Povezuje satiro in dejstva. Piše, da je Hillary Clinton izstopila iz predsedniške kampanje in da bo kongres razpravljal o ameriški pomoči Izraelu. Na naslovnici je grafična upodobitev vojaške pomoči židovski državi – od ustanovitve leta 1948 je ta dobila 121 milijard dolarjev bilateralne pomoči ZDA.

Izraelski dnevnik Jerusalem Post je poskušal identificirati avtorje parodije, vendar neuspešno; vseeno je izvedel, da gre za projekt militantnega gibanja BDS (Boycott, Divestment and Sanctions). To je palestinsko civilnodružbeno gibanje, ki na svoji spletni strani piše, da se bori proti izraelskemu apartheidu. Eden od aktivistov, ki je povezan s projektom, je za omenjeni izraelski časopis izjavil: »New York Times, kot eden od temeljnih informacijskih virov v Združenih državah in svetu, ima dolžnost, da svojemu bralstvu daje poštene in uravnotežene informacije, ki temeljijo na dejstvih.« In še: »Vsakršno nasilno dejanje Palestincev proti izraelskim Judom je prècej v naslovu Timesa. Toda časnik ne vključuje konteksta vsakodnevnega nasilja Izraela zoper Palestince in nenasilnega palestinskega odpora zoper okupacijo.«

Drugi viri navajajo, da so bile podobne kampanje – kakovostne, duhovite, podkrepljene z dejstvi – v preteklosti povezane z več skupinami: Jewish Voice for Peace in Jews Say No! s sedežem v New Yorku, ki protestirajo proti ilegalni, 48 let trajajoči zasedbi palestinskih ozemelj.

Odzval se je tudi sam New York Times. Tiskovna predstavnica je nastopila v bran znamke in intelektualne lastnine in proti poskusu izražanja lastnih političnih stališč pod blagovno znamko NYT, češ, naj govorijo s svojim glasom.

Način, kako Times piše o Bližnjem vzhodu in o izraelsko-palestinskem konfliktu, je že dolgo polemična tema in predmet kritik ene in druge strani. Nedavno je časnik na primer objavil popravek, v katerem priznava, da je bil članek o izgonu palestinskega prebivalstva z njihovih domov v Vzhodnem Jeruzalemu, izpod peresa dopisnice iz Izraela, »v več primerih nepopoln opis pravnih sporov«. Eden od urednikov je pred časom pisal o tistem, za kar uredniki upajo, da jim nikdar ne bo treba. Obširno se je posvetil preštevilnim kritičnim in tudi čustvenim pismom bralcev, praviloma diametralno nasprotnih stališč, ki problematizirajo njihovo poročanje. NYT je priznal, da časopisna redakcija dobiva mnogoštevilne odzive bralcev, ki izražajo dvome o njihovih motivih in spodjedeno zaupanje, ob čemer ne morejo zgolj lahkotno pripomniti, da če prihajajo očitki z izraelske in palestinske strani, potem je s pisanjem časnika vse v redu.