Tiskane izdaje
Država, v kateri je življenjska doba najdaljša na svetu, je Japonska. Deklica, rojena leta 2013 na Japonskem, lahko pričakuje, da bo v povprečju živela 87 let, deček 80, v povprečju pa bo to 84 let, je izračunala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), upoštevajoč številne dejavnike, ki vplivajo na dolgost življenja. V Sloveniji rojena deklica lahko pričakuje zgolj tri leta krajše življenje od Japonke; živela bo 84 let, slovenski deček pa precej manj – 77. Za skoraj polovico krajšo dobo bosta predvidoma na svetu deklica in deček, rojena v zahodnoafriški državi Sierra Leone – samo 46 let. Tu je povprečna življenjska doba najkrajša na svetu.
Povprečje je vedno varljivo, a vendarle pokaže, kako »diha« celota. Kot celota so, denimo, ZDA v skupini najbolj razvitih in najbogatejših držav na svetu. Imajo deseti bruto družbeni proizvod (BDP) na svetu, a prebivalci živijo tam v povprečju leto dni manj kot v Sloveniji, ki je po BDP na 38. mestu. Ko so vzeli lani ponovno pod drobnogled njihovo državo New York in njeno glavno mesto z istim imenom, so ugotovili, da to »sploh ni Amerika« v pozitivnem pomenu besede. Oziroma obrnjeno – prav to je Amerika. Prebivalci razkošno bogatega dela New Yorka – ekonomskega središča sveta na Manhattnu – živijo 85,4 leta, torej dlje kot svetovni prvaki v dolgoživosti Japonci. Samo 11 milj vzhodno od Manhattna, v najrevnejšem mestnem okrožju Brownsville v Brooklynu, pa kar 11 let manj. V grobem bi lahko rekli, da je tako po vsem svetu. Revni živijo krajši čas kot premožni, tudi v Sloveniji.
Med Ljubljano in Mursko Soboto skoraj pet let razlike
Medtem ko bo Robert v Ljubljani dočakal 74 let, bo Štefan v Murski Soboti živel 4,8 leta manj, torej 69 let. Ana v Prekmurju bo dočakala nekaj več, 78,5 leta, enako tudi Ivanka v Zasavju, a to je šest let manj od povprečne ženske v Sloveniji. Dlje kot Murskosobočanka bo živela Amber v Ljubljani, Gia iz Kopra pa še nekoliko dlje in bo dočakala v povprečju kar tri leta več kot Pomurka in Zasavka. Navedeni podatki so objavljeni v študiji Program Mura, vlaganje za zdravje in razvoj v Sloveniji, in veljajo za ljudi, rojene med letoma 1999 in 2003. Novejših podatkov za Slovenijo nam ni uspelo pridobiti. Na statističnem uradu pričakovane življenjske dobe po regijah ne objavljajo. Vendar lahko iz drugih kazalnikov, ki so jih v okviru raziskave Cindi pod okriljem Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (Nijz) izvedli leta 2012, sklepamo, da osnovna razlika med vzhodno in zahodno Slovenijo ostaja. Na vzhodu so ljudje manj zdravi in umirajo prej kot v osrednji in zahodni Sloveniji. Zakaj?
Razlike v pričakovani življenjski dobi so po svetu in doma zelo velike. Takšne so tudi neenakosti v zdravju, ki je bistveni pogoj za dolžino življenja in tudi za razvoj družbe. Kaj vse vpliva na zdravje, ugotavljajo številni raziskovalci po vsem svetu. Že zdavnaj so ovrgli misel, da je zdravje odvisno le od zdravstvenega sistema. Odvisno je v toliko, kolikor je zdravstveni sistem ogledalo splošne razvitosti družbe. Kjer je odličen, skrbi v vseh življenjskih obdobjih dobro za prebivalce. Po nekaterih kazalcih je slovenski zdravstveni sistem odličen. Po drugih, predvsem glede odkrivanja in zdravljenja raka, ne. V zadnjem času postaja vse bolj nedostopen, lahko sklepamo po dolgih čakalnih dobah in več kot 250 tisoč čakajočih na zdravnika. Zaradi neperspektivnih razmer so zdravniki začeli bolj številčno odhajati v tujino. Rezultati naštetega se bodo v trajanju življenjske dobe pokazali šele čez nekaj časa. Bolj kot sam zdravstveni sistem pa so pomembne splošne razmere, v katerih živimo. Najpomembnejša v življenju vsakogar je otroška doba, saj se posameznikovo zdravje začne tkati že v materinem trebuhu. A zdravje v celoti je stkano iz številnih socialno-ekonomskih vplivov. Najpomembnejši so dohodkovni položaj, zaposlenost oziroma brezposelnost, izobrazba in razvitost območja.
Revni umirajo prej
Nižji ko je socialno-ekonomski status posameznika, večja je izpostavljenost boleznim in smrti. Ljudje z nizkimi dohodki, z nizko izobrazbo, brezposelni in tisti, ki živijo na manj razvitih območjih, so manj zdravi in umirajo prej, ugotavljajo tako tuje kot domače raziskave. Moški umirajo prej kot ženske.
Če si še tako zatiskamo oči in mislimo, da je možno tudi brez denarja biti v zdravju enak bogatim, svetovni podatki kažejo, da to ne drži. Višina dohodka najbolj vpliva na zdravje in je posledično poglavitni pokazatelj zdravja tako na osebni ravni kot na ravni držav (družbe). Višina bruto družbenega proizvoda (BDP) se praviloma oziroma vsaj približno ujema s pričakovanim trajanjem življenja. V bogatejših družbah so ljudje bolj dolgoživi kot v revnejših. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) deli svet glede na dohodkovni razred na štiri skupine: v državah z najnižjim BDP je pričakovana življenjska doba do 62 let (Afrika), v državah s srednje nizkim BDP okoli 66 let, s srednje visokim okoli 74 let in prebivalci držav z visokim BDP živijo 79 let ali več.
Denar je odločilen, a ne edini
Pri tem pokazatelju pa se vendarle zapleta, kar kaže, da seveda ni edini, ki bi vplival na zdravje. Japonska z najvišjo pričakovano življenjsko dobo je po podatkih IMF z 38.054 dolarji šele na 27. mestu po BDP. Po drugi strani Katar, ki s 132.099 dolarji na prebivalca visoko odstopa po BDP od vseh držav na svetu, in druge z nafto bogate države, kot so Kuvajt, Arabski emirati in Brunej, ki so po BDP med prvimi petimi na svetu, po pričakovani življenjski dobi niso povsem v vrhu. Vendar za najbolj dolgoživimi ne zaostajajo kaj dosti, saj so z 79 oziroma 78 leti takoj za razvito Evropo, tudi za Slovenijo, in enake kot ZDA. V zvezi s tem so ZDA zanimiv fenomen. S 55.805 dolarji BDP na prebivalca so na 10. mestu v svetu, a imajo povprečno pričakovano življenjsko dobo leto dni krajšo kot Slovenija, ki je z BDP 31.007 dolarji na prebivalca na 38. mestu med 194 državami sveta. Slovenija je, kot že zapisano, s povprečno življenjsko dobo 80 let v peti skupini držav, skupaj z Dansko, Belgijo, Čilom in Libanonom.
BDP odraža splošno razvitost območja, ki je pomembna tudi za zdravje, saj so v bogatejših državah praviloma vsi družbeni sistemi – kot so šolstvo, zdravstvo, kultura, sociala, stanovanjske razmere – dobro razviti. A tudi v bogatih družbah so ljudje z nizkimi dohodki, z nizko izobrazbo in brezposelni manj zdravi in umirajo prej. Zakaj so ljudje, ki imajo enega od naštetih dejavnikov ali pri katerih se vsi navedeni dejavniki tveganja prekrižajo, manj zdravi, ugotavlja več raziskav. Dokazale so, da revni ljudje z nizko formalno izobrazbo (samo osnovno šolo ali celo brez nje) razvijejo nezdravi slog vedenja, ki jih pripelje do prezgodnje smrti zaradi bolezni ali iz drugih razlogov. V Sloveniji so to področje raziskovali pod okriljem ministrstva za zdravje in Inštituta za varovanje zdravja (danes Nijz) v že omenjenem Programu Mura (2001–2008) ter v študijah Neenakosti v zdravju v Sloveniji (2011) in Izzivi v izboljševanju življenjskega sloga (2014). V nadaljevanju se bomo naslonili na te tri publikacije.
Zmanjševanje razlik v Sloveniji
V Sloveniji so se začeli temeljiteje ukvarjati z neenakostmi v zdravju v 90. letih, ko se je država v luči približevanja EU odločila za skladnejši regionalni razvoj. Za pomoč je zaprosila regionalni urad WHO in tako je nastal program Mura za hitrejši razvoj Pomurja kot razvojno najbolj ogrožene regije v Sloveniji. Pomurje je zaostajalo na vseh področjih. Skupaj z Zasavjem je imelo leta 2005 najnižji BDP na prebivalca v Sloveniji, skoraj dvakrat tolikšno brezposelnost kot Slovenija v povprečju in dvakrat več prejemnikov socialne pomoči. V primerjavi s slovenskim povprečjem so bili prebivalci nižje izobraženi. Hkrati je bila pričakovana življenjska doba v Pomurju najnižja v Sloveniji. Ugotovili so, da imajo Pomurci najmanj zdrave navade prehranjevanja, gibanja, tudi pitja alkoholnih pijač, kajenja. Manj prebivalcev je vsakodnevno jedlo sadje in zelenjavo kot drugje po Sloveniji, uporabljali so več svinjske masti namesto rastlinskih olj, pojedli so več ocvrte hrane, več Pomurcev je dosoljevalo hrano pri mizi, pogosteje so se prekomerno opijali. Tudi podatki o zdravju so odstopali v slabo: umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni je bila v Pomurju najvišja, po smrtnosti zaradi bolezni prebavnega trakta in tumorjev pa so bili drugi v Sloveniji. Imeli so najvišjo stopnjo prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni dihal, zastrupitev in poškodb ter najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi ciroze jeter pri moških in samomorov pri moških in ženskah. Skratka, Pomurci so imeli vse dejavnike tveganja (nižjo izobrazbo, nižje dohodke, večjo brezposelnost), posledično nezdrav življenjski slog in prezgodnjo umrljivost zaradi bolezni in (samo)poškodb.
V okviru programa so ustanovili tudi Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, ki deluje še danes. Ima nalogo spodbujati ljudi k zdravemu življenjskemu slogu, podpirati in spodbujati pridelovanje zdravje hrane, razvijati ekološki turizem, spodbujati različne turistične programe za zdravje, na primer za kolesarjenje, hojo, povezovati lokalno gospodarstvo in krepiti zdravje prebivalstva. Jožica Maučec Zakotnik, vodja programa Cindi v Sloveniji, danes ocenjuje, da je bil program uspešen, da so se prehranske in druge vedenjske navade Pomurcev izboljšale, da uporabljajo manj svinjske masti, manj soli in popijejo manj sladkih pijač. To se odraža tudi na zmanjšani umrljivosti, zmanjšani hospitalizaciji, manjši samomorilnosti, manjšem številu nesreč na cestah, je dejala. Toda najbolj trd kazalec razvoja regije – BDP na prebivalca – kaže, da je pomurska regija po dohodkih le za nekaj odstotkov pred zasavsko regijo, obe pa sta bistveno revnejši od vseh drugih regij v Sloveniji. V tem delu torej projekt ni bil uspešen.
Kriza poglobila socialne neenakosti
Program Mura so nameravali prenesti na vso Slovenijo, je povedala Jožica Maučec Zakotnik, a se žal to ni zgodilo. »Gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je socialne neenakosti v Sloveniji še poglobila. To se pozna predvsem pri porastu duševnih motenj, stresa, stisk, povečanju odvisnosti. Socialnih razlik, ki vplivajo na zdravje, nismo uspešno zmanjševali. Na povečanje nezaposlenosti, razpad socialnih mrež, povečanje ranljivih skupin, ki so padle pod prag revščine, se v času krize kot država nismo odzivali. V okviru Cindija smo leta 2013 s pomočjo norveškega finančnega mehanizma začeli pilotni projekt zmanjševanja neenakosti v zdravju z aktivnim iskanjem ranljivih skupin in njihovim vključevanjem v preventivne programe. V okviru zdravstvenih domov Celje, Sevnica in Vrhnika smo v sodelovanju s centri za socialno delo, šolami in nevladnimi organizacijami v programe vključili 850 ljudi. Gre predvsem za nove ali dolgotrajno brezposelne, ki pogosto zaradi izgube dela zapadejo v alkohol, motiviramo jih k zdravemu življenju, da se bodo lažje vključili v delo, ko bo priložnost,« pripoveduje sogovornica.
Kakšen vedenjski slog imamo pravzaprav Slovenci danes, po krizi?
Raziskava Nijz je nazadnje (četrtič) izmerila življenjski slog leta 2012. Izkazalo se je, da so se prehranske navade od leta 2001, ko so jih izmerili prvič, celo nekoliko poslabšale. Zajtrkuje sicer več ljudi, kot jih je zajtrkovalo pred poldrugim desetletjem, a še vedno le dobra polovica (53 odstotkov). Zmanjšal se je delež tistih, ki vsak dan jedo sadje (tudi 53 odstotkov), močno pa je upadlo število ljudi, ki vsak dan jedo zelenjavo. Zelenjavo, ki je osnova dobrega zdravja, jedo vsak dan le štirje od desetih Slovencev in Slovenk. Prav tako zaužijejo še vedno preveč škodljivih (živalskih) maščob, slane, mastne in sladke hrane. Bolj nezdravo se prehranjujejo moški kot ženske. V času naših dedkov je bila pokazatelj revščine podhranjenost, danes – obrnjeno – debelost. Delež debelih narašča tudi v Sloveniji. Najvišji je pri moških, ki imajo zgolj osnovno ali poklicno šolo. Z višanjem izobrazbe se debelost zmanjšuje. Pri športnih aktivnostih so postali Slovenci in Slovenke naprednejši. Skoraj 60 odstotkov ljudi je telesno dejavnih, kot priporočajo strokovnjaki, še 48 odstotkov pa jih vsaj pet dni v tednu hodi po 30 minut, kar je tudi v redu za ohranjanje zdravja. Čezmerno pije alkohol še zmeraj vsak deseti Slovenec, vsak drugi pa se vsaj enkrat letno čezmerno opije. Možnost prometnih nesreč in drugih poškodb je v takih trenutkih bistveno večja. Povišal se je delež kadilcev, in to zaradi žensk, ki so začele množičneje kaditi. Kajenje, kot je znano, je najpomembnejši prepričljivi dejavnik za izgubo zdravih let življenja in prezgodnjo smrt. Takih dejavnikov je še nekaj. Težko si je na primer predstavljati, da si le štirje ljudje od desetih v Sloveniji ščetkajo zobe zjutraj in zvečer, vsi drugi pa le enkrat dnevno ali celo nikoli. Od čistoče zob je odvisno zdravje ustne votline, to pa usodno vpliva na splošno zdravje.
Prihodnost za zdravje
V spremembi življenjskega sloga je torej še veliko »rezerve« za zdravje. S spremembami – na primer z uživanjem zelenjave vsak dan in vsakodnevno telesno aktivnostjo – bi lahko še bistveno podaljšali zdrava leta življenja in najbrž tudi pričakovano življenjsko dobo, predvsem moški, ki imajo precej manj zdrav življenjski slog kot ženske.
V času krize pa so tudi težave, ki jih je zaradi spremenjenih delovnih razmer v državi vsakemu posamezniku izredno težko nadzirati in omejiti. Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja, revščina, neenakost, slabi odnosi s sodelavci in osamljenost povzročajo negativen stres, ki je še kako nevaren za zdravje. Tak stres doživlja slaba tretjina prebivalcev in je bil do leta 2012 v porastu. Kako je danes s stresom in vsemi drugimi tveganji za zdravje, bo pokazala nova raziskava vedenjskega sloga, ki jo je začel Nijz izvajati na reprezentativnem vzorcu 16.000 prebivalcev ta teden. Kako naprej?
Napredne države se aktivno ukvarjajo s spodbujanjem zdravega načina življenja, urejanjem prijaznih delovnih razmer in čim boljšim dostopom do zdravstvenega sistema. Spodbujajo nakup zdrave hrane in pijač bodisi s subvencioniranjem ekološke hrane ali z dodatnim obdavčenjem nezdrave hrane, na primer sladkih pijač, cigaret, alkohola. V Sloveniji se za enega najpomembnejših ukrepov v preteklosti šteje uvedba subvencionirane ali brezplačne prehrane za otroke v šolah.
Jožica Maučec Zakotnik, ki se z neenakostmi ukvarja že vsaj poldrugo desetletje, meni, da bi se Slovenija zaradi bolj zdravega načina življenja in razvoja morala preusmeriti na ekološki način kmetovanja in ekološki turizem. »Imamo majhno, zeleno deželo, ki ni primerna za množični turizem. Ekološkost je lahko naša ključna razvojna priložnost. Zdravje bi si morali zadati za cilj vsi sektorji. Na zdravje vplivajo gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, šolstvo, ne le zdravstvo,« spomni. Seveda, takšne razvojne programe je Slovenija že imela, a jih je zdaj pozabila in pluje brez skupne vizije v neznano prihodnost.
»Za svoje zdravje lahko naredimo največ sami, zato se izogibajmo tobaku in alkoholu, uživajmo raznoliko hrano z veliko sadja in zelenjave, manj živalskih maščob in soli, dovolj se gibajmo, uživajmo v življenju in s tem skrbimo za svoj življenjski slog,« piše na spletni strani organizacije Cindi Slovenija. Lahko reči in težje narediti? ●
