Preureditev kapitalizma

Štiriletni predsedniški maraton je začel s hitrostjo tekačev na kratke proge, ob tem pa spremembe, ki jih riše predsednik Donald Trump, niso enostavna črta, temveč so postavljene v prostor. Vsaj na tri ravni velja biti pozoren. Trump preureja odnos do manjšin in človekovih pravic. Gre za preureditev pravil, ki se tičejo statusa rasnih in verskih manjšin, splava, homoseksualcev, žensk, hendikepiranih, svobode tiska itd. Časi poudarjenih individualnih svoboščin se – tako se zdi – končujejo. A robato in robustno preurejanje svoboščin ni edina reč, na katero velja biti pozoren.

Trump preureja tudi strateško vpetost ZDA v mednarodno okolje. Preureja odnos do Nemčije in EU. Preureja pravila, ki se tičejo migracij, preureja trgovinska pravila, preurediti namerava naravo ameriškega imperija. ZDA imajo divizije v več deset državah sveta. »Gostujoče« divizije so po eni strani zagotovilo, da bo imperij obdržal realen vpliv na politične odločitve držav »gostiteljic«. Po drugi strani pa je imperialna politika, ki temelji na vojaški prisotnosti, drago početje. Iz 140 črk obsegajočih strateških dokumentov, ki jih je kandidat in zdaj že predsednik Trump objavljal na twitterju, je relativno težko rekonstruirati, kako bo predsednik preuredil imperij. Ni povsem jasno, kaj bo z vojaško-industrijskim kompleksom, to temno energijo, ki ima v ZDA vsaj zadnjih 75 let izjemno moč. Če namerava Trump imperialno moč spreminjati na način, da bi zmanjšal vojaško prisotnost v številnih državah, hkrati pa bi povečal industrijsko moč ZDA, je pred težko rešljivim problemom. Ameriški vojaško-industrijski kompleks je eden ključnih virov industrijske moči države. Če naj bi vojaško-industrijski kompleks ob zmanjšanju vojaške prisotnosti ostal vir ameriške industrijske moči, bi moral Trump države zaveznice nekako prisiliti, da bi ameriška vojaška industrija postala privilegiran dobavitelj sofisticirane vojaške tehnike.

Tretja dimenzija preurejanja se ukvarja z naravo ameriškega kapitalizma. V zadnjem stoletju je bil ta na več remontih. Na začetku stoletja je politična oblast omejila moč monopolov, po letu 1945 je politična oblast ameriški kapitalizem preuredila v smer države blaginje, sredi sedemdesetih let je ameriški kapitalizem po eni strani zavil proti globalnemu kapitalizmu, opustil je načela države blaginje, radikalna deregulacija je oslabila imunski sistem kapitalizma, hkrati pa je izjemno povečala moč finančnega kapitala. S krepitvijo moči finančnega kapitala in selitvijo industrijskega kapitala v države tretjega sveta se je dramatično poslabšal položaj delavskega razreda. Veličina države, moč imperija pa ni odvisna zgolj od števila jedrskih konic in bogastva desetih najpremožnejših prebivalcev države, temveč je – med drugim – odvisna tudi od materialnega statusa delavskega razreda, srednjega sloja. Trump pravilno razume, da je ameriški delavski razred poraženec zadnjih štirih desetletij. Če prav razumemo, bi delu vrnil čast (oblasti mu seveda ne bo dal). Najbrž razume, da imperiji lahko propadejo zaradi prevelikih socialnih razlik. Trumpova ambicija je, da bi ZDA okrepile status industrijske velesile. V tem trenutku so Američani še vedno najbolj kreativna nacija na svetu. Tudi ta ustvarjalni potencial je eden od virov moči. A z izginotjem srednjega sloja bo začela bledeti tudi ameriška kreativna sila, saj ljudje iz obubožanega delavskega razreda otrok ne bodo mogli pošiljati v solidne šole. Za kreativne imigrante pa Trump vrata države že zapira.

Končni rezultat Trumpove ambicije, da bi preuredil naravo ameriškega kapitalizma, naravo ameriškega imperija, ni odvisen zgolj od njegove volje. Uspešne preureditve so bile praviloma povezane z relativno visoko stopnjo konsenza večjega dela elitnih frakcij. Ukinitev države blaginje je bila možna, ker se je sindikalno organizirani delavski razred spremenil v atomizirano skupnost potrošnikov. Deregulacija kapitalizma je bila možna zaradi konsenza frakcij vladajoče elite. Ob tokratnem preurejanju pa ameriški predsednik nima podpore finančnega kapitala. Stephen J. Adler, odgovorni urednik agencije Reuters, ki proizvaja kar dobre agencijske novice, hkrati pa s poslovnimi informacijami servisira finančni kapital, je novinarjem že naročil, naj Trumpa obravnavajo enako kot druge svetovne avtoritarne vladarje. Vprašanje je, kolikšno podporo bo načrtovani preureditvi ameriškega kapitalizma ponudil vojaško-industrijski kompleks.

Ta je navadno pomirjen, če se imperij odloči za kakšno manjšo vojno, ki terja velik zagon produkcije vojaških dobrin. A zagon produkcije vojaških dobrin navadno ne prinaša nič dobrega.