Ustavno sodišče – demolition group

Najprej dobra novica: Demolition group so izdali novo ploščo! Z naslovom Zlagano sonce. Uf, nam je šinilo kot po drugem tiru, se je ustavno sodišče spet prebudilo? Demolitio (lat.) namreč pomeni razbitje, razrušitev česa, razdejanje, podreti do tal. Ob teh pojmih ti misli takoj preskočijo k ustavnemu sodišču, ki dobesedno »demolira« pravosodni sistem, s tem pa tudi druge veje oblasti. Je naše ustavno sodišče neke vrste Demolition group?

Na srečo se je izkazalo, da gre za bend iz Brežic, ki te dni praznuje že Kristusova leta in vseskozi prisega na »trdo glasbo«. Za trde čase – trda glasba! Menda sta ga ustanovila Matjaž in Jože Pegan, za pevca pa angažirala Zorana Šalamuna, in sicer po receptu: moral je bil videti čim bolj odštekan.

Tu seveda ne moremo potegniti direktnih vzporednic s kadriranjem v ustavno sodišče, nekaj asociacij pa je takojšnjih kot mehurčki v kokti. Kakorkoli že, ustavno sodišče, to je tistih nekaj sodnic in sodnikov, je v zadnjem času na političnem prizorišču dobilo vse bitke in de facto »demoliralo« pravosodje. Dobesedno ponižalo ga je. In s tem je kajpak odprlo vprašanje enakosti pred zakonom, kar pomeni, da se je zajedlo v samo substanco svojega obstoja.

Saj res: kdo in kaj je ustavno sodišče? Po zadnjih dogodkih (zadeva Janša itd.) se lahko spet nekoliko zamislimo, ali je to centralni komite, škofovska konferenca, inkvizicija, druščina šamanov? Je ustavno sodišče politična institucija glede na to, da ima trenutno večji vpliv od vseh institucij in predsednikov?

Ali teh nekaj (neizvoljenih) sodnic in sodnikov predstavlja posebno vejo oblasti, na katero doslej nismo bili pozorni?

Seveda gre predvsem za politično manipulacijo s tem sodiščem, ki je priročno za karkoli, ker je pravzaprav v sistemu slabo definirano in ni odgovorno nikomur. Razen samemu sebi. V razvitih demokracijah bi se še dalo zaupati nekemu takemu tribunalu, v slovenskem političnem zverinjaku pa je to iluzija. Ustavno sodišče je pač postalo še en plen strank in bo kot tako izgubilo kredibilnost. Nekega dne bodo ljudje doumeli, da vendar ne gre za nekaj spoštovanja vrednih žena in mož, ampak za še ene podaljšane lovke politike.

Trenutno je bistven nesporazum (tudi umetno ustvarjen) okoli tega, kaj ustavno sodišče sploh je. Je najvišje sodišče ali je sploh del pravosodja? Prvi člen zakona o ustavnem sodišču pravi: Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in svoboščin. Drugi člen: Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ.

Ne bomo sitnarili, ampak že tu mrgoli toliko nelogičnosti, da si je treba obrisati očala. Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti? OK, ni problema, ampak zakon pravi, da je do drugih državnih organov tudi popolnoma samostojen in neodvisen organ!

Kdor je sestavljal to besedilo, je moral biti ali idealist ali cinik. Namreč: samo cesarji in kralji so lahko nekdaj živeli v »svojih« državah in bili pri vladanju zaobljubljeni samo božji volji. Vse veje oblasti in institucije so v modernem svetu pri upravljanju države in javnih zadev tako in drugače odgovorne javnosti – samo ustavno sodišče pa ne!

Je to kakšna srednjeveška institucija?

Jean-Michel Sallmann piše v knjigi o čarovnikih in čarovnicah (17. stoletje) takole: Vodilni mislec je bil Gabriel Naudé, knjižničar kardinala Mazarina. Imeli so vpliv v salonih in na akademijah, kjer so se srečavali s sodniki. Tudi sodniki so bili različnega mnenja. Številni, predvsem tisti z nižjih sodišč, so upoštevali ugotovitve Jeana Bodina. Sodniki vrhovnih sodišč, večinoma člani parlamenta, so bili do lova na čarovnice bolj zadržani in so pokazali več razumevanja pri izrekanju kazni ...

To zgodovinsko izkušnjo lahko za današnje čase obrnemo na glavo in dobili bomo skoraj identično zgodbo. Zdaj ne gre več za lov na JJ, ampak na pravosodje in pravzaprav na vse skupaj. Obrnilo se je: ni več »preganjana žival« človek, ampak naša zdrava pamet.

Če gremo naprej: ustavno sodišče si samo določa pravila, razporeja finance itd. Skratka, nekakšna zaprta, škrlatno temačna delavnica za odločitve, na katere se ne moreš niti pritožiti. Res nekaj srednjeveškega. Čeprav je, kot narekuje 3. člen zakona, delo ustavnega sodišča »javno v skladu s tem zakonom«. Kaj to v praksi sploh pomeni? No, nas ne skrbi, kako tam vedrijo in oblačijo, bolj nas srbi, kako globoko v blato se je potopil politični sistem. Sistem delitve oblasti, v katerem je ustavno sodišče lahko le »strokovna služba« in moralna instanca ter prav nič več.

No, o vsem se seveda da še debatirati, vsekakor pa ustavno sodišče ne more biti Mont Everest pravosodja, kakor se zdaj šopiri. Če je delovno sodišče pristojno samo za delovno pravo, je ustavno sodišče lahko samo v obnebju ustave – in nič več. Če neposredno poseže v »pritlehne« zadeve pravosodja, od najnižjega do najvišjega sodišča, se je spustilo v jamo, kamor ne sodi.

Mimogrede: ZDA seveda imajo ustavo, ne pa ustavnega sodišča, ker o najbolj kočljivih vprašanjih odloča vrhovno sodišče. Morda poučno za naše razmere, mar ne? Kraljestvo Velika Britanija sploh nima ustave in torej tudi ne ustavnega sodišča. Ker ga ne potrebuje. Da se torej funkcionirati tudi drugače, manj papeško od papeža.

Pri nas smo ustavno sodišče in njegovo vlogo v političnem dogajanju dovedli do ad absurdum. Najprej je ta tribunal popolnoma dezavuiral redno pravosodje, zdaj pa ne vemo, pri čem smo. Kdo nam vlada – parlament, vlada, sodna oblast ali tistih nekaj osebkov v škrlatnih haljah? Z odvetniki vred. Je trenutno na oblasti Miro Cerar ali nekdanji zapornik Janez Janša? Na kratko, ustavno sodišče (politično inspirirano?) je vneslo popolno negotovost v politično in ustavno ureditev z, blago rečeno, dvoumnimi in dvomljivimi odločitvami. Vrhunskega strokovnjaka za ustavno pravo sem naivno vprašal, ali je možno tožiti ustavno sodišče. Samo nasmehnil se je.

Kdo je potemtakem Demolition group? Kdo razbija, ruši, razdira, podira do tal? No, malce se bomo ustavili, to seveda ni ravno ustavno sodišče – ampak naj se tam vsaj malo zamislijo.

In predvsem se je treba zamisliti, v kakšno godljo je zašel naš politični sistem, ko lahko nekaj izbrank in izbrancev iz političnih strank odloča o čemerkoli in kar povprek. Kar naj, ampak da neka »sodna inštanca«, ki to niti ni, kar tako odloča o čemerkoli, kar se je niti ne tiče, smo že v čudnih razmerah. Prevrata?

Demolition group, čestitke!