Zelena prestolnica Evrope zatira zelenje z glifosatom

Ljubljana že vrsto let plevel na javnih površinah uničuje s kontroverznim herbicidom.

Objavljeno
28. oktober 2016 12.36
imo*TIVOLI
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Slovenska prestolnica, ki si je prislužila prestižni naziv tudi zaradi trajnostnega ravnanja z naravo, že vrsto let za zatiranje plevela na zelenih površinah, okoli otroških igrišč, ob cestah, pločnikih in kolesarskih stezah uporablja herbicid glifosat. Mednarodna agencija za raziskave raka Iarc, ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ga je marca lani razvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne. Evropska agencija za varnost hrane Efsa pa še naprej vztraja, da ni rakotvoren.

Letos je javno podjetje Snaga, ki vzdržuje javne zelene in cestne površine v ljubljanski mestni občini, za uničevanje plevela na teh uporabilo 52,6 litra sredstev, ki vsebujejo aktivno snov glifosat. Glavnino (48 litrov) je uporabilo za odstranjevanje plevela na zaraščenih delih cestnih površin, na obrobjih cestišč in pločnikih. Na zelenih površinah je porabilo 4,6 litra glifosata. Leta 2015 je Snaga samo na cestnih površinah uporabila 54 litrov herbicida.

V materinem mleku in urinu

Glifosat je ena najpogosteje uporabljenih aktivnih snovi v pesticidih za preprečevanje rasti neželenih rastlin okoli posevkov ali uničevanje rastlin oziroma delov rastlin. Spada v skupino sistemskih herbicidov, kar pomeni, da deluje sistemično prek zelenih delov rastlin in se z rastlinskimi sokovi prenaša po rastlini. Preprečuje delitev celic in s tem povzroči propadanje rastlin in njihovih korenin, opisuje Evropska agencija za kemikalije ECHA. Uporablja se v kmetijstvu in vrtnarstvu za uničevanje eno- in večletnih plevelov. Kot kaže praksa iz Ljubljane in več drugih mest po svetu – le da se ta ne hvalijo z nazivom zelene prestolnice –, pa tudi za zatiranje plevela na javnih površinah in ob železniških tirih (glej okvirček).

Območja, na katerih je bil uporabljen glifosat, ni težko prepoznati, še zlasti če mejijo na zelene površine, kjer herbicida niso uporabili. Vse rastline porjavijo, kakor da bi jih požgala suša, in si še dolgo ne opomorejo.

Na ameriški trg ga je kot kmetijski herbicid s tržnim imenom Roundup leta 1974 uvedel ameriški proizvajalec pesticidov in semen Monsanto. Od sredine devetdesetih se je globalna poraba močno povečala, ker je Monsanto razvil gensko spremenjena semena poljščin, odporna na glifosat. To je omogočilo njegovo uporabo tudi po setvi. Po poteku Monsantovega patenta leta 2000 je uporaba glifosata še narasla, saj so ga začela proizvajati številna druga podjetja. Na leto se ga po podatkih PR Newswire proizvede okoli 800.000 ton, globalna trgovina pripravkov z njim pa znaša 16 milijard dolarjev, piše Guardian.

Ameriška okoljska agencija (EPA) glifosat dovoljuje na 160 kmetijskih pridelkih – uporablja se pri 80 odstotkih gensko spremenjenih posevkov –, zato ne čudi, da so njegove ostanke našli v pitni vodi, vinu, pivu, medu, neživilskih izdelkih iz gensko spremenjenega bombaža in celo otroškem cepivu. Veliko izpostavljenost prebivalcev ZDA potrjujejo ostanki herbicida v materinem mleku in urinu. V slednjem ga ima po raziskavi v 18 evropskih državah iz leta 2013 tudi 44 odstotkov Evropejcev. V Veliki Britaniji so ostanke našli v kruhu, v Nemčiji v pivu.

Komu verjeti?

V Evropski uniji so že dalj časa glasne polemike o uporabi glifosata, novo stopnjo jakosti pa so dosegle marca lani, ko je Mednarodna agencija za raziskave raka (Iarc), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, glifosat razvrstila v skupino snovi, ki so verjetno rakotvorne. Evropska agencija za varnost hrane (Efsa), ki je pristojna za presojo sredstev za zaščito rastlin, se je na poročilo Iarca po skoraj osmih mesecih odzvala z zavrnitvijo njegove ugotovitve. V okviru svojega pregleda glifosata je zaključila, da ta ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za zdravje, zato ga ni treba razvrstiti kot rakotvornega.

Nasprotujoča si zaključka poročil dveh pomembnih agencij sta povzročila veliko zmedo. V reviji Nature so jo poskušali zmanjšati s povzetkom ključnih razlogov za razhajanja v poročilih. Kot prvo, agenciji sta izbrali drugačen predmet in metodologijo proučevanja.

Efsa je preučevala zgolj aktivno snov glifosat, Iarc pa glifosat in pripravke na trgu, ki ga vsebujejo. Agencija za raziskave raka je ocenila, da kljub omejenim dokazom, da je pri ljudeh, ki so glifosatu poklicno izpostavljeni, večje tveganje za nehodgkinov limfom (rak limfatičnega sistema), poročila iz živalskih študij kažejo na povezave med glifosatom in tumorji pri miših in podganah. Po njenem obstaja tudi mehanističen dokaz (na podlagi temeljnih raziskav) za rakotvornost glifosata, to je genska poškodba človeških celic zaradi izpostavljenosti temu.

Efsa je po drugi strani zaključila, da so nekatere študije pokazale poškodbo genov zaradi pripravkov, ki vsebujejo glifosat, druge ne, zato so nekateri negativni učinki verjetno posledica drugih sestavin v pripravkih z glifosatom, ne zgolj tega. Ni pa potrdila, da je glifosat povsem varen, piše Nature. Prvič v zgodovini je EU za katerega od pesticidov določila akutno referenčno dozo. Ta govori, koliko glifosata lahko zdrav odrasel posameznik zaužije ob kratkotrajni izpostavljenosti (24 ur ali manj), da še ni nevarnosti za zdravje.

Foto: Reuters

Agenciji sta imeli tudi drugačen pristop k znanstveni oceni tveganja: Iarc je preučevala tveganje za raka, ki ga lahko za ljudi v nekaterih okoliščinah predstavljajo glifosat in pripravki z njim. Efsa pa je poskušala ugotoviti, ali je mogoče dovolj zanesljivo zaključiti, da uporaba glifosata ob upoštevanju navodil ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi ali okolje. In kot tretje, agenciji sta uporabili različno dokazno gradivo. Efsa študije, ki so jih ji predložili proizvajalci glifosata (njihova zakonska obveza je pokazati, da je snov, za katero hočejo dobiti dovoljenje za prodajo, varna), Iarc pa epidemiološke, eksperimentalne in mehanistične študije.

Medtem ko so agrokemična industrija (pod okriljem EU Glyphosate Taskforce, ki jo vodi Monsanto) in združenja kmetov pozdravili Efsino poročilo in poročilo Iarca označili za neznanstveno, so okoljske nevladne organizacije (Greenpeace, Pesticide Action Network) za pristransko označile Efsino poročilo. Ker Iarc nima zakonodajne pristojnosti in njene odločitve ne vplivajo na spremembo razvrstitve glifosata, Evropska agencija za kemikalije (Echa), ki je pristojna za razvrščanje kemikalij glede na njihove nevarne lastnosti, glifosat do nadaljnjega razvršča kot snov, ki je dražilna (hude poškodbe oči) in nevarna za vodno okolje (strupena za vodne organizme z dolgoročnimi učinki). Verjetno imamo med čistili za dom snovi, ki so razvrščene veliko strožje.

Konec junija letos, le dan pred potekom dovoljenja za prodajo glifosata v Evropski uniji, ga je evropska komisija podaljšala za 18 mesecev oziroma do konca prihodnjega leta. To je bil kompromis med običajnim 15-letnim podaljšanjem in predlogom evropskega parlamenta po skrajšanju dovoljenja na sedem let. Evropske članice so ob tem izglasovale prepoved dodatka POEA v pripravkih z glifosatom. Ta po besedah dr. Borisa Kolarja z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) deluje sinergistično z glifosatom, posledice takšnih pripravkov za posamezne skupine organizmov, npr. dvoživke, in tudi človeka pa so zaradi široke uporabe veliko hujše in dolgoročnejše kot posledice pripravkov, ki vsebujejo samo glifosat. V Sloveniji je POEA prepovedan že več let.

Evropski parlament in komisija sta predlagali tudi omejitev uporabe glifosata na poklicne uporabnike ter zmanjšanje uporabe na kmetijskih posevkih in javnih površinah. Ne glede na te poteze je odločitev o podaljšanju dovoljenja sprožila nov val nezadovoljstva nevladnih okoljskih organizacij in zaskrbljenih državljanov. Evropska agencija za varnost hrane se očitno zaveda načetega zaupanja, zato je napovedala, da bo javnosti omogočila vpogled v podatke iz študij, ki jih je uporabila pri izdelavi znanstvene ocene tveganja za glifosat.

»Odločitev Efse je zelo pomemben in dobrodošel korak k večji preglednosti znanstvenih dokazov, ki jih uporabljajo regulatorji. Doslej so bili takšni podatki zaupni, saj je večina študij v lasti agrokemične industrije,« je Efsino potezo komentiral Martin Pigeon, raziskovalec in član organizacije Corporate Europe Observatory, ki je zahtevala vpogled v podatke.

Poleg tega Evropska agencija za kemikalije trenutno vodi postopek ponovne evalvacije glifosata. Končno mnenje bo sprejela novembra prihodnje leto, končni sklep o razvrstitvi glifosata, ki bo vplivala tudi na odločanje o podaljšanju njegove odobritve v EU, pa bo sprejela Evropska komisija. Ključni trenutek za glifosatov biti ali ne biti v EU bo torej odigran konec prihodnjega leta.

Bitka med taboroma nasprotnikov in podpornikov uporabe herbicida pa kar ne pojenja. V najnovejši epizodi je pod točo strelov prišla Mednarodna agencija za raziskave raka. Ta naj bi po pisanju Reutersa znanstvenikom, ki so sodelovali pri pripravi poročila o "verjetno rakotvornem" glifosatu, prepovedala javno objaviti raziskovalnih podatkov, kar je od njih na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja (freedom of information act) zahtevala konservativna ameriška zagovorniška skupina Energy & Environment Legal Institute.

V Sloveniji dovoljenih 25 pripravkov

Glifosat je na slovenskem trgu že nekaj desetletij in je, kot pravi dr. Kolar, verjetno edina aktivna snov, ki smo jo v Sloveniji tudi sintetizirali. Pod trgovskim imenom Boom efekt ga proizvaja Albaugh TKI iz Rač, ki je lani prišel v roke evropske veje ameriškega podjetja Albaugh.

»Trenutno je pri nas dovoljenih 25 pripravkov z glifosatom, večina jih je namenjenih tudi za uporabo na nekmetijskih površinah. Na leto gre v promet nekaj več kot 80 ton glifosata. Koliko se ga porabi na javnih mestnih površinah, je težko oceniti, vendar je glede na druge dovoljene uporabe delež relativno majhen,« sklepajo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obenem se sprašujejo o smiselnosti njegove uporabe v mestih, saj je totalni herbicid, ki uniči vso travno rušo, »zato je večja verjetnost uporabe točkovno ali v omejenem obsegu«.

Poleg tega 34. člen zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) prepoveduje uporabo kemičnih pesticidov na javnih površinah. Minister jih lahko dovoli le izjemoma, pri čemer je treba tretiranje vnaprej napovedati, mesto ograditi in preprečiti izpostavljenost ljudi. Na igriščih otrok in mladine je raba FFS brez izjem prepovedana, opozarja dr. Kolar. Takšne in drugačne izjeme so v Ljubljani že vsaj osem let – kolikor glifosat uporabljajo na cestnih površinah – stalnica.

Škropljenje od aprila do septembra

V Snagi pravijo, da pripravke z glifosatom uporabljajo »le« na lokacijah, ki jih z drugimi postopki (struganje, strojno pometanje, trganje) v času intenzivne rasti ne morejo dovolj hitro odstraniti, vendar je odstranjevanje nujno za zagotovitev večje varnosti ljudi v prometu.

V okviru vzdrževanja zelenih površin s herbicidom Boom efekt zatirajo plevel »le« na peščenih površinah v parku Tivoli, na Mirju, Levstikovem trgu, Njegoševi, Zoisovi in Vegovi. Letos so uporabili 4,6 litra Boom efekta. Nanašajo ga med četrto in šesto uro zjutraj z elektronsko škropilnico, ki koncentrat razgradi v kapljice. »Ob tem se porabi manj sredstva, nanašanje je direktno na rastlino, in ne na širše območje rastišča. Tudi zaradi uporabe vedno bolj sofisticiranih orodij v primerjavi s prejšnjimi leti poraba herbicida pada. Vsi delavci, ki izvajajo škropljenje, so usposobljeni za delo s temi sredstvi in znanje tudi periodično obnavljajo. Ob pravilni uporabi herbicid nima posledic za ljudi in toplokrvne živali,« še pravijo.

Pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst (ambrozija, japonski dresnik in zlata rozga) prav tako ne uporabljajo kemičnih sredstev. Ambrozijo ročno pulijo in rastline odvažajo na sežig v KOTO, ostalo pa kosijo in včasih prekrivajo s folijo, da preprečijo rast.

Na cestnih površinah plevel zatirajo s sredstvom Roundup ultra proizvajalca Monsanto. Uporabljajo ga »le« na vodovarstvenih območjih z manj strogim režimom med koncem aprila in začetkom septembra, »ko je rast plevela in trave najbolj intenzivna«. Gre predvsem za obcestne lokacije, nikakor pa otroška igrišča ali parke kot npr. Tivoli, poudarjajo. Herbicid nanašajo v zgodnjih jutranjih urah, »ko še ni prometa in sta hitrost ter turbulenca vetra najnižji«. V povprečju za en tretma porabijo dva decilitra. Na cestnih površinah v središču mesta plevel odstranjujejo predvsem z ročnim puljenjem in struganjem trave, dodajajo.

Zagotavljajo tudi, da se »močno trudimo zmanjšati porabo herbicidov, zato se v veliki meri poslužujemo mehanskega odstranjevanja plevela oziroma dobre prakse, ki jo predpisuje stroka, in rednega vzdrževanja površin. Z rekonstrukcijo površin se območja za uporabo fitofarmacevtskih sredstev uspešno zmanjšujejo.«

Obenem se pohvalijo, da so letos sodelovali na videokonferenci pod okriljem nevladnih organizacij PAN o vzdrževanju parkov in drugih zelenih površin brez uporabe pesticidov, ki jo je organiziralo belgijsko mesto Gent. »Ob izkušnjah drugih mest se je izkazalo, da v Ljubljani izvajamo izjemno dobro prakso glede na primerljiva mesta.«

»Boombardirana« tudi Tivoli in središče mesta

Interaktivni zemljevid mestne občine Ljubljana z oznakami lokacij tretiranj z glifosatom, ki smo ga izdelali po podatkih iz letošnjih Snaginih evidenc, kaže manj optimistično sliko, kot jo prikazuje tiskovna predstavnica Snage. V obdobju med 13. aprilom in 13. septembrom so glifosat uporabili stodesetkrat. Najmanjša naenkrat uporabljena količina herbicida je znašala 80 mililitrov, največja liter (leva stran Celovške, 26. maja).

Čeprav pri Snagi pravijo, da v središču mesta plevel odstranjujejo predvsem ročno, evidence kažejo, da so v obdobju med 13. aprilom in 20. julijem tam izvedli 12 tretiranj z glifosatom: na Zoisovi, Vegovi, Mirju, Levstikovem trgu, Njegoševi in Metelkovi. Na Zoisovi cesti kar pet, na Levstikovem trgu in Vegovi štiri.

Na Vegovi, v neposredni bližini Kongresnega trga in parka Zvezda, kjer so Boom efekt uporabili na peščenih površinah okoli dreves, sta tudi dve šolski ustanovi. Pred konservatorijem za glasbo in balet, v okviru katerega deluje tudi glasbena šola, »se otroci igrajo na pesku, ko čakajo na glasbene ure ali starše. Poleg tega vsi iz četrti na te površine nekajkrat na dan vodimo pse, tudi zelo zgodaj pred službo,« pove Irena Woelle, prebivalka mejne ulice z Vegovo in pobudnica poziva za prepoved uporabe glifosata na javnih površinah v Ljubljani.

Zgodba zase je največji ljubljanski park Tivoli, ki ga vsako leto obišče skoraj dva milijona ljudi. Če sprehajalci in tekači, ki se vanj podajajo v zgodnjih jutrih, mislijo, da se bodo nadihali čistega zraka, se motijo. V parku so med 19. aprilom in 9. avgustom glifosat uporabili 43-krat. Resda ne Roundupa, ki je po toksikoloških podatkih iz varnostnega lista veliko bolj strupen od Boom efekta, a tudi slednji ob naključnem neposrednem stiku ni nedolžen.

V večini primerov v evidencah ni navedenih podrobnejših lokacij, ponekod pa so: Jakopičevo sprehajališče, pod Tivolskim gradom in okrog njega, t. i. Tičistan, ob letnem telovadišču Ilirija, na asfaltni poti ob železnici ter peščenih površinah okoli ribnika in otroških igrišč (v evidenci označeno kot Novi del).

Na Snagi trdijo, da je v Tivoliju dovoljena uporaba pesticidov, vendar odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib to na nekmetijskih in travniških površinah v krajinskem parku prepoveduje. Izjeme mora odobriti Zavod RS za varstvo narave. Ponovno smo torej pri izjemah, ki so jih v mestni občini Ljubljana vključili v stalno prakso oziroma del rednega vzdrževanja. MOL kot največji lastnik Javnega holdinga Ljubljana, del katerega je tudi Snaga, v parku Tivoli financira dejavnost, ki jo je z odlokom o krajinskem parku prepovedal.

Pesticidi ne spadajo v mesta

O nevarnostih uporabe glifosata v mestih za zdravje ljudi, živali in okolja smo povprašali strokovnjaka z Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Rastline, ki se jih poškropi z glifosatom, ob upoštevanju navodil o uporabi in karenčnih obdobij niso strupene za ljudi in živali, pravi dr. Lucija Perharič z NIJZ. »Kapljice strupa bi lahko prehajale v zrak pri škropljenju, zato mora uporabnik skladno z navodili uporabljati zaščitna sredstva. Drugi ljudje se med škropljenjem ne bi smeli zadrževati na njegovem območju.«

Zgodnje jutranje ure, v katerih v Ljubljani škropijo z glifosatom, so po njenem primerne, saj se tako zmanjša možnost izpostavljenosti. »Delež, ki gre pri škropljenju v zrak, se hitro razredči, delež, ki ostane na listih, se posuši oziroma pronica v rastlino.« Teoretično bi naključno prisotni v neposredni bližini tretiranja z glifosatom lahko prišel v stik tudi nekaj ur po nanosu, če bi se plazil po trati, »vendar se za tovrstne scenarije pred registracijo sredstev za zaščito rastlin izvede ocena tveganja v skladu z mednarodno uveljavljenimi smernicami«.

Na vprašanje, kakšno je stališče NIJZ o uporabi sintetičnih pesticidov v mestih oziroma konkretno glifosata, je dr. Perharičeva zapisala: »Naša naloga je, da strokovno, sistematično in neodvisno ocenimo nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi ne glede na to, ali gre za sintetične ali naravne kemikalije, za podeželsko ali mestno okolje. Če tveganja za zdravje ni oziroma ga je z upoštevanjem navodil možno zmanjšati do zanemarljive mere, ni razumnega razloga za omejevanje ali prepovedi z vidika zdravja ljudi.« Dodaja pa, da bi bilo njej osebno najbolj všeč, če bi škodljivce zatirali ročno, kakor koloradske hrošče v filmu Rdeči boogie, katerega posnetek je priložila.

Tveganja za okolje in prostoživeče živali je po podatkih iz registracijskega dosjeja za glifosat pri Efsi povzel dr. Boris Kolar z NLZOH. Problematična je obstojnost glifosata in njegovega razgradnega produkta AMPA v tleh in vodnem okolju, kjer lahko v sedimentu ostane tudi več let. Zaradi teh lastnosti je sicer manj problematičen zaradi manjšega spiranja v podtalnico in površinske vode kot drugi herbicidi. V primerjavi z njimi nima izrazito strupenih lastnosti za vodne organizme, prav tako ni bilo ugotovljeno nesprejemljivo visoko tveganje za prostoživeče živali, ki so bile izpostavljene tretiranim rastlinam.

Večji problem kot strupenost predstavljajo herbicidi zaradi odvračalnega učinka, ki zmanjša življenjsko območje prostoživečih živali in pa seveda zato, ker uničijo prehranske vire, meni dr. Kolar. »Raba in zloraba glifosata pa lahko postane problematična na nekmetijskih, zlasti javnih površinah. Na nekaterih je verjetno nujno zlo, kot na primer na železniških tirih, kjer je košnja nemogoča in bi bilo z drugimi herbicidi treba opraviti še več tretiranj, bolj ogrožena bi bila podtalnica in podobno,« dodaja.

Vendar je stališče NLZOH o uporabi pesticidov v mestih povsem jasno: »Fitofarmacevtska sredstva ne sodijo na urbana območja. Herbicide na javnih površinah lahko nadomesti mehanično odstranjevanje plevela, okrasne rastline in drevesa pa je treba izbirati po vrstah in sortah, ki so odporne in jih ni treba ščititi z insekticidi ali akaricidi. Rabo mehaničnih načinov zatiranja plevela je treba upoštevati tudi pri gradnji infrastrukture, kjer morajo biti zelene površine primerne za košnjo, ne pa da so na njih vsakovrstne prepreke oziroma je bila na zelenicah med pasovi ceste že v načrtu predvidena raba FFS.«

Slovenija ima tudi nacionalni akcijski program za zmanjševanje rabe FFS, opominja dr. Kolar. Kljub temu meni, »da je vprašanje registracije glifosata zelo spolitizirano in da se od strokovnih inštitucij pričakuje, da bodo njegovi uporabi nasprotovale, sicer so zagotovo podkupljene. Inštitucije, kot je Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano, obravnavamo tveganja, ki jih povzroča raba pesticidov strokovno in na osnovi znanstvenih načel, ki smo jim zavezani. To pa pomeni, da ne moremo vedno dati prav temu, kar si želimo slišati, ali kar velja kot popularno prepričanje, temveč moramo iskati odgovore v skrbnih pregledih pogosto zapletenih ugotovitev preskusov in preiskav. Ne nazadnje to javnost od nas tudi pričakuje.«

Mesta brez pesticidov

Da je Ljubljana lahko postala zelena prestolnica Evrope kljub skrajno netrajnostni uporabi glifosata, je objektivno odgovoren tudi organizator pobude evropske komisije, sekretariat evropske zelene prestolnice. Med 12 kriteriji, ki jih morajo izpolniti mesta, ki se potegujejo za ta naziv, namreč ni prepovedi uporabe sintetičnih pesticidov. Nič pa mest ne ovira, da tega ne bi storila prostovoljno. København, zelena prestolnica Evrope leta 2014, se je uporabi pesticidov na javnih površinah odpovedal že leta 1997.

Na uporabo naravnih herbicidov, odstranjevanje plevela z vročo vodo in sežiganjem ter mehansko odstranjevanje prehajajo tudi mnoga druga mesta po svetu z ozaveščenimi župani, podjetji, ki skrbijo za javne površine, in prebivalci. Motivi so različni (zaščita virov pitne vode, zdravja prebivalcev in ranljivih skupin, opraševalcev …), cilji pa enaki: zmanjšanje tveganj za onesnaženje pitne vode, večja biološka raznovrstnost, izboljšanje kakovosti življenja meščanov in zdravja zaposlenih, ki skrbijo za javne površine.

V Strasbourgu so se uporabi kemičnih pesticidov na javnih površinah odpovedali leta 2008, v Gentu leta 2009, v Luksemburgu se jim je odrekla slaba polovica od 105 komun, decembra lani je glifosat v javnih parkih in na zelenih površinah prenehala uporabljati Barcelona. V Flandriji so po desetletnem prehodnem obdobju zmanjševanja uporabe pesticide na javnih površinah prenehali uporabljati januarja lani, v Valoniji in Bruslju jih bodo ukinili leta 2019, pri čemer njihovo porabo zmanjšujejo od leta 2013. V Parizu so od leta 2004 porabo pesticidov zmanjšali za 90 odstotkov.

Francija je najbolj zavzeta zagovornica prepovedi glifosata v EU. Maja lani je omejila njegovo prodajo v vrtnih centrih, francoska ministrica za zdravje pa je dejala, da ga bo država prepovedala ne glede na odločitev EU. Vse nekmetijske pesticide bo Francija prepovedala do leta 2020, podpira tudi predloge za prepoved pesticidov, ki škodujejo opraševalcem.

V okviru pobude Mesta in vasi brez pesticidov je že več kot 400 mest, ki so se pesticidom odpovedala, nadaljnjih 400 jih je omejilo njihovo porabo na javnih površinah. Na Nizozemskem bo prepoved nekomercialne uporabe glifosata začela veljati še letos. Italija ga je prepovedala po setvi, na javnih površinah in tam, kjer se pogosto zadržujejo otroci in starejši, ter na nekmetijskih zemljiščih s poroznimi tlemi. Malta pa je napovedala, da bo prva evropska država, ki bo v celoti prepovedala glifosat.

Zunaj Evrope je uporabo glifosata na javnih površinah prepovedal Chicago, Vancouver jo je (z izjemo zatiranja japonskega dresnika) razširil tudi na zasebne. Na zahtevo prebivalcev prehaja na uporabo naravnih herbicidov tudi New York. Zemljevid uporabe Monsantovega Roundupa na javnih površinah v ZDA, ki nastaja na spletni strani revbilly.com - za pobudo stojita ekscentrični pastor Billy in t. i. Zbor za prepoved nakupovanja -, je pokazal, da neselektivni herbicid selektivno uporabljajo v revnejših predelih New Yorka s temnopoltim prebivalstvom, v belskih soseskah pa uporabljajo bolj naravne metode. V Kanadi je osem od desetih provinc uvedlo strožje ukrepe za uporabo pesticidov na javnih okrasnih površinah. Tokio se je pesticidom odrekel za zaščito čebel.

Prehod na javne površine brez pesticidov ni mogoč čez noč, kažejo izkušnje mest v okviru pobude Pesticide Free Towns nevladne organizacije Pesticide Action Network, in tudi ni vedno najcenejša in najlažja rešitev. Zahteva resno delo vseh akterjev, zlasti mestnih oblasti, a tudi spremembo miselnosti, da ni konec sveta, če iz razpok v pločniku ali okoli dreves ob cestišču tu in tam zraste kakšen plevel.

Kaj pa Ljubljana?

Na ljubljansko mestno občino smo naslovili vprašanje, ali razmišljajo o prehodu na odstranjevanje plevela brez pesticidov. Z Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet so skopo odgovorili, da takšne možnosti proučujejo, o konkretnih načrtih pa bodo javnost pravočasno obvestili. Nekoliko zgovornejši je bil delovodja zunanjih rajonov pri Snagi Franci Božjak. Po njegovih besedah je Snaga za naslednje leto predvidela sredstva za nadomestitev uporabe herbicidov z zažiganjem plevela. Zdaj morajo poiskati še naprave, »ki ne bi preveč obremenjevale proračuna. Ljubljana je zelo bujna, zelenje raste povsod ob cestnih površinah. Če bi bile ceste bolje grajene in robniki zabetonirani, se ob njih ne bi pojavljalo toliko plevela in trave.« V središču mesta, kjer so tlaki obnovljeni, že zdaj plevela ne zatirajo z glifosatom, ampak ga delavci ročno strugajo. So pa ljudje sitni, pobude za odstranitev neželenega zelenja prihajajo ves čas, še zaupa.

Na še en vidik zatiranja rastlin s totalnim herbicidom opozarja pobudnica peticije za prepoved uporabe glifosata v Ljubljani Irena Woelle: »Pogosto so rastline, opredeljene s strani korporacij kot plevel, zdravilne. Uporaba glifosata je zato dvojno zlo: ogroža življenje ljudi in živali ter uničuje rastline, ki so koristne za ljudi. Posebej perverzno pa je v imenu varnosti v prometu uporabljati sredstvo, ki povzroča raka. Uporabo tega ali drugih herbicidov mora v celoti nadomestiti mehansko odstranjevanje ali uporaba vroče pare.«

Ljubljana, ki se na vse pretege trudi graditi zeleno identiteto, bi se morala zaradi odgovornosti do svojih prebivalcev in za zgled prihodnjim zelenim evropskim prestolnicam čim prej in v celoti odpovedati kemičnim pesticidom, tudi glifosatu, tako na javnih kot zasebnih površinah, in jih nadomestiti z okolju in zdravju prijaznejšimi metodami odstranjevanja plevela, kjer je to nujno potrebno. Šele takrat bo zelena prestolnica zares ozelenela.