Znani leteči predmet: Peter Prevc

Raje kot z besedami govori z dejanji – najraje seveda na skakalnicah. Vselej gleda le naprej in se ne ozira na pretekle tekme.

Objavljeno
09. januar 2016 09.43
Miha Šimnovec
Miha Šimnovec

Slovenija ima od srede, ko je Peter Prevc s podvigom v Bischofshofnu le še potrdil skupno zmago na 64. novoletni turneji v smučarskih skokih, šampiona v pravem pomenu besede. Z »zlatim orlom« je namreč 23-letnik iz Selške doline osvojil lovoriko, ki jo nekdanji asi postavljajo ob bok naslovu svetovnega in olimpijskega prvaka. Ali celo nad slednjega kot, denimo, sloviti Nemec Sven Hannawald.

Prevc je s tem prekinil sedemletni niz avstrijskih zmagovalcev tega tradicionalnega tekmovanja štirih skakalnic v Oberstdorfu, Garmisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu. Zanimivo, da je kot zadnji Neavstrijec pred Petrom znamenito turnejo v svojo korist odločil Janne Ahonen (v sezoni 2007/08). Najboljši (slovenski) skakalec namreč zelo spominja na finskega zvezdnika, s petimi skupnimi zmagami rekorderja te prestižne športne prireditve.

Ahonen, ki še vedno velja za enega najuspešnejših skakalcev, je slovel po svojih kratkih in jedrnatih odgovorih. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj je ves čas tako resen, je odvrnil, da se ni prišel smejat, ampak skakat. Tudi Prevc raje kot z besedami govori z dejanji – najraje seveda na skakalnicah. Po velikem finalu na Solnograškem, po katerem se je šele kot drugi Slovenec po Primožu Peterki (1996/97) veselil skupne zmage na novoletni turneji, se je na tiskovni konferenci celo zahvalil novinarjem, da so ugodili njegovi prošnji in ga pustili bolj ali manj pri miru.

»Vem, da vam je težko, če ne dobite dosti besed od mene, toda želel sem si ostati popolnoma osredotočen na svoje skoke. Poleg tega pa nisem ravno vajen veliko govoriti,« je nasmejal navzoče predstavnike sedme sile. S podobnimi odgovori je svojčas navduševal tudi Ahonen, zato ni čudno, da so v avstrijskih in nemških časnikih, ki seveda zelo obsežno poročajo o tekmovanju štirih skakalnic, pisali, da je Peter slovenski odgovor na Janneja. Da Prevc ni najbolj zgovoren, je dal med drugimi vedeti tudi Michael Hayböck.

»Peter ni človek velikih besed. Če ga kaj vprašaš, ti bo odgovoril na kratko, sam pa praviloma ne bo začel pogovora,« je zaupal ta čas najboljši avstrijski skakalec, prikimala pa sta mu tudi rojak Stefan Kraft in veliki nemški tekmec Severin Freund. »Ambiciozen, delaven, miren in prijazen.« S temi besedami je našega asa opisal 27-letni Bavarec. Njuno rivalstvo se je začelo ob koncu zime 2013/14, v kateri je Prevc v boju za končno drugo mesto na velikem finalu v Planici vendarle strl odpor Freunda, ki se mu je lani oddolžil v sila razburljivi bitki za veliki kristalni globus. Po dramatičnem finišu sta imela na koncu – osvežimo spomin – oba enako število točk (1729), jeziček na tehtnici pa se je na Freundovo stran nagnil zaradi večjega števila zmag (9:3).

Tako je skakalec kranjskega Triglava znova pristal tik pod vrhom – kot že na nordijskem svetovnem prvenstvu v dolini Fiemme '13 (2. in 3.), olimpijskih igrah v Sočiju '14 (2. in 3.) in svetovnem prvenstvu v poletih v Harrachovu '14 (3.) –, zaradi česar se ga je zlasti v tujini začel prijemati vzdevek »večno drugi«. Otresati se ga je začel v tej sezoni, v kateri je dozorel v serijskega zmagovalca, kar je dokazal tudi na novoletni turneji, na kateri bi skoraj zanesljivo ponovil Hannawaldov zgodovinski poker prvih mest iz zime 2001/02, če ga ne bi v Oberstdorfu na poti k zmagi ustavila veter in v tistih trenutkih ne preveč spretno tekmovalno razsodišče.

A Peter se s tem ne obremenjuje več, ker vselej gleda le naprej in se ne ozira na pretekle tekme. »Kar je bilo, je bilo, za nazaj tako ali tako ne morem več ničesar spremeniti,« je bilo že večkrat slišati iz njegovih ust. Z zlatim orlom, ki bi ga postavil na vrh svoje dosedanje karierne piramide, se mu je od srca odvalila velikanska skala, vendar pa se z njim še zdaleč ne namerava zadovoljiti. Želi si, da bi še naprej stopal po poti, ki bi se vseskozi vzpenjala in nikoli ne končala, zato si bo prizadeval izjemen niz že ta konec tedna nadaljevati v Willingenu, prihodnji vikend na svetovnem prvenstvu v poletih na Kulmu in tako naprej.

»Moje 'novo leto' se bo začelo šele 30. marca oziroma po koncu sezone,« je dal jasno vedeti, da ne bo počival na lovoriki. Zaveda se, da tekmeci ne spijo, ampak se na vse mogoče načine trudijo, da bi ga »sklatili« z vrha. Močno konkurenco ima sicer že v slovenski reprezentanci oziroma v družini, saj se mu z velikimi skoki približuje sedem let mlajši brat Domen. Ko sta 19. decembra v Engelbergu slavila zgodovinsko dvojno zmago bratov v svetovnem pokalu, je bil Peter sicer presrečen, a tudi zaskrbljen, ker mu je Domen že tako blizu. Če je mogoče soditi po zadnjih preizkušnjah v celinskem pokalu, se počasi v formo vrača tudi tretji iz dinastije Prevc – 19-letni Cene, tako da ne bi bilo presenečenje, če bi nekega dne na isti tekmi med svetovno elito nastopili trije bratje.

Toda najboljši slovenski športnik v letih 2013, 2014 in 2015 o Domnu in Cenetu noče preveč govoriti, ker jima noče nalagati še dodatnega pritiska. Do njiju je izjemno zaščitniški. Ob tem kaže omeniti, da po njihovih stopinjah že skače tudi 10-letna sestra Nika. O skokih se doma sicer pogovarjajo sila poredko, kar za Petra velja tudi sicer. Ko je tekme konec in opravi z vsemi protokoli, poskuša Peter misli čim prej preusmeriti drugam, da se v glavi ne nabere preveč premlevanja o skokih. »Zvečer si pogledam kakšen film, (pre)berem knjigo ... Če pa še vedno ne morem zaspati, grem na medmrežje, vtipkam v angleščini preprosto geslo, kako zaspati, in v trenutku dobim milijon nasvetov,« se je pošalil junak 64. novoletne turneje in vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Najbolj uživa v dolgih poletih, kakršen je bil njegov nepozaben lanski v Vikersundu (250 m), ko si je za en dan lastil svetovni rekord. Zaradi izjemnih užitkov, ki jih ponuja letenje na smučeh, je že velikokrat sanjal o tem, kako je preletel »črto za padec« in priletel naravnost v nasprotni breg. Glede na njegovo delavnost, hladnokrvnost, osredotočenost in predanost športu ter mladost bo zagotovo osvojil še veliko kolajn in pokalov, ki se mu med sezono nabirajo na polici, ko je konec tekem, pa jih pospravi v kot in prekrije, da se na njih ne nabira prah. Za obujanje spominov bo – kakor pravi – dovolj časa, ko bo sklenil športno pot.