Hamilton čez deset let na jahti, s cigaro in dekleti

Ljubljana – Mercedesovega zvezdnika Lewisa Hamiltona lahko le še čudež ustavi na poti do drugega zaporednega in skupaj tretjega naslova svetovnega prvaka v formuli ena. Ob ugodnem razpletu, denimo zmagi, pri čemer Sebastian Vettel ne bi bil uvrščen višje od tretjega mesta, bi si lahko lovoriko zagotovil že na drevišnji VN ZDA (s startom ob 20. uri). V nedavnem pogovoru za švicarski časnik Blick je 30-letni Anglež razkril marsikaj zanimivega o sebi, se dotaknil vzornika Ayrtona Senne ter Michaela Schumacherja in njegovih rekordov.

Pustolovščino z Mercedesom ste začeli pred tremi leti v Singapurju, ko vas je Niki Lauda v hotelski sobi pregovoril k temu, da ste zapustili McLaren.

Tako se govori, vendar ni bilo čisto tako. Šele dva tedna pozneje sem se po nadaljnjem daljšem pogovoru z vodilnimi možmi pri Mercedesu odločil za prestop.

Ali je bila to tudi odločitev vašega menedžerja?

Ne, odločil sem se sam.

Veliko ljudi je kritiziralo vaš prestop. Kaj ste videli pri Mercedesu, česar po slovesu Michaela Schumacherja niso drugi vrhunski dirkači?

Za McLaren sem dirkal od svojega 13. leta, počutil sem se že kot član družine. Ko njihov dirkalnik ni bil najboljši, ga je reševal Mercedesov motor. Ko je nemški proizvajalec pogonskih agregatov zapustil moštvo, da bi šel po samostojni poti, McLaren sprva ni bil videti najbolje.

In potem je prišel Ross Brawn, tedanji vodja Mercedesove ekipe formule ena?

Da, to je bil ključni dejavnik, čeprav je Niki odigral pomembno vlogo pri prestopu. Z Rossom sem se srečal v stanovanju svoje matere, v katerem mi je razkril načrte za prihodnost. Razložil mi je vse podrobnosti in zaupal, zakaj določene zadeve še ne delujejo. Ta odkritost je name naredila velik vtis. Nazadnje sem se strinjal, da nobeno podjetje na svetu ne more izdelati boljših motorjev za hibridno formulo ena kot Mercedes. O tem sem bil stoodstotno prepričan.

Fernando Alonso in Jenson Button zdaj trpita z McLaren-Hondo. Nemalokrat ju prehitite za ves krog.

To me dela žalostnega, ker sem v srcu še zmeraj tudi del McLarnove družine. Nobeno moštvo s tako velikimi uspehi ne bi smelo pasti tako nizko.

Ali ste se k Mercedesu preselili tudi zaradi želje po spremembah?

Vsekakor. Pogosto se dirkače, ki zmagujejo le z eno ekipo, primerja s tistimi, ki jim je to uspelo z različnimi zasedbami. To je bil tudi zame precejšen izziv. Izkušnje, ki sem jih pridobil pri McLarnu, sem si želel prenesti na novo »postajo« svoje kariere. Zanimalo me je, ali lahko do uspehov pripeljem tudi drugo moštvo, kakor je to Michaelu Schumacherju po Benettonu uspelo s Ferrarijem.

Od Schumacherjevega rekorda ste zdaj oddaljeni 49 zmag.

To ni moj cilj. Teh neverjetnih 91 zmag rade volje prepustim Schumiju.

In njegovih sedem naslovov svetovnega prvaka?

Tudi v tem je Michael daleč pred vsemi nami.

Z vodstvom Mercedesa ste spomladi sklenili novo triletno pogodbo, ki vam bo navrgla skoraj 140 milijonov evrov. Takrat ste angleškim medijem rekli, da ste vredni slehernega centa.

(Smeh.) Sem res to izjavil? Ne spomnim se več, a vreden sem še več.

Koliko denarja imate zdaj v denarnici?

Nikoli ne nosim s seboj denarja.

Nekoč ste tudi dejali, da moraš – če želiš biti najboljši – sovražiti poraze.

Po vsakem neuspehu, ki sem ga doživel, sem bil jezen in razočaran hkrati. Prepričan sem, da so se tako počutili tudi Federer, Schumacher ali Senna.

Ayrton Senna je (bil) vaš veliki vzornik.

Kot otrok sem si vedno želel biti Senna in doseči enake uspehe kot on. Da sem ga po zmagah zdaj presegel, je noro. Že sama misel na to je bila dolgo nora.

Kje ste bolj samozavestni: na dirkah ali v zasebnem življenju?

Reciva, da v dirkalniku. Ko se usedem vanj, se počutim najbolje. V njem ni nikogar, nobenega učitelja ali sorodnika, ki bi mi rekel, kaj moram početi. Tam sem jaz šef.

Ali bomo Lewisa Hamiltona čez deset let še videli v formuli ena?

Ne, nemogoče. Čez deset let bom sedel nekje na jahti, s cigaro in številnimi dekleti. (Smeh.)