Mad Max? Aha, tisti z dolgim jezikom!

Avto-moto šport bo v nekaj mesecih ostal brez dveh velikih zvezdnikov. Potem ko je skorajšnjo športno upokojitev napovedal serijski svetovni prvak v reliju Sebastien Loeb, se je za podoben korak odločil tudi motociklistični »enfant terrible« Max Biaggi, nekdaj svetovni podprvak v elitnem razredu moto GP, v zadnjih letih pa dvakratni šampion v superbiku.

Biaggi je bil športnik, ki ga bodisi ljubiš bodisi sovražiš. Srednje poti ni bilo. Ni ga bilo motociklističnega privrženca, ki bi ob njegovih nastopih ali zgolj njegovi pojavi ostal ravnodušen. To ga je zelo zabavalo: »To pomeni, da sem še vedno dovolj atraktiven, kar je v športnem svetu hitrih vzponov in padcev vse večja redkost. Nikdar nisem maral bližnjic in lahkih poti. Nikakor se ne bi znašel v politiki, saj iz dna duše sovražim eno stvar – lezenje v rit.« O vsem je imel mnenje, navadno ostro, zato je bil ljubljenec sedme sile (no ja, ne vse!), saj je pljuval številne pikre tudi na račun sotekmovalcev in funkcionarjev. Njegovo rivalstvo s slavnim rojakom Valentinom Rossijem se je, denimo, začelo davnega leta 1997 v neki restavraciji v Singapurju, ko je k »Doktorju«, ki je sedel za mizo z nekaj novinarskimi izbranci, pristopil Biaggi in mu zabrusil: »Poslušaj, oprati bi si moral usta, preden spregovoriš o meni. Moral boš še dokazati, da si vreden toliko kot jaz.« Zgodba je postala pravcata anekdota, Max pa se ob njej le nasmehne, češ tako ali tako jo je podžgal Rossi.

Njegova burkaška, a hkrati tudi skrajno težavna osebnost je bila magnet za lepotice z vseh koncev sveta. Nekoč se je pečál celo z vrhunsko manekenko Naomi Campbell, zdaj ima z nekdanjo mis Italije, igralko in zvezdnico z malih zaslonov Eleonoro Pedron dvojni podmladek: hčer Ines Angelico in sina Leona Alexandra. »Očetovstvo je normalen korak v življenju slehernega moškega. Začutil sem, da je napočil moj čas. In hvala Bogu, da se je zgodilo tako, kot sva z Eleonoro načrtovala. Oba otroka sta bila zelo zaželena. Rojstvo hčere me je napolnilo s še dodatno mero energije, moje predstave na progi so bile odtlej še boljše, dirkal sem s še večjo strastjo in agresivnostjo. Rekel sem si: moram na lov za mojo družinico, in počel sem prav to,« je pojasnil 41-letni superveteran.

Največ uspeha je kot voznik v različnih motociklističnih kategorijah vpisal na drikališču v Brnu, kjer je vknjižil kar 11 zmag in še osem uvrstitev na zmagovalni oder. »Že ko sem leta 1993 prvič nastopil na tem prizorišču, sem se veselil drugega mesta, čeprav sem večino preizkušnje celo vodil. Sanja pa se mi ne, zakaj mi je to dirkališče tako ustrezalo, morda so mi šli vselej na roke tamkajšnji dolgi zavoji,« pojasnjuje gostobesedni Rimljan, ki pa domovine v zadnjih letih ni videl prav pogosto. »Redko se vračam v Italijo. Skoraj nikoli. Zadnja leta sem živel med Ameriko in Monakom, v Italijo sem prihajal le na kratke obiske k staršem, pa še to ne pogosto, saj so bolj oni obiskovali mene. Ampak tako sem se sam odločil,« pojasnjuje Mad Max. In zakaj se mu je domovina tako zamerila? »Ne gre za to. Gre bolj za to, da je moje dekle vendarle nekdanja mis Italije,« smeje vrača rokavico in dodaja: »Verjemite, tam ni lahko biti idol številnih mladih. Hodiš po ulici, pa te vlečejo za rokav in želijo avtogram. Sam pa bi rad živel normalno življenje, brez nenehnih pritiskov javnosti.« Zdaj bo imel možnost, toda z značajem, kakršen ga krasi, se bo le težko umaknil izpod soja žarometov in bliskavic.