Tiskane izdaje
Ljubljana – Monako. Kraj, zaradi katerega začne dirkaču formule 1 že ob njegovi omembi srce hitreje bíti. Spektakel na tamkajšnjih ulicah je vsakoletni vrhunec v kraljevskem avtomobilističnem razredu, zmaga na zahtevni stezi ob Azurni obali pa ima večjo težo kot katerikoli drug podvig. Ali z drugimi besedami: kdor prvi pridrvi v cilj velike nagrade v Monte Carlu, se z zlatimi črkami vpiše v zgodovino avto-motošporta.
Že kratek pogled na lestvico monaških zmagovalcev razkrije, da so najprestižnejšo preizkušnjo v formuli 1 dobivali zgolj največji asi. Na njenem vrhu še zmeraj kraljuje legendarni Ayrton Senna (6), sledijo mu Graham Hill in Michael Schumacher (po 5), Alain Prost (4) ter Stirling Moss in Jackie Stewart (po 3). Med aktivnimi dirkači vodi Fernando Alonso (2), po dve zmagi je v Monte Carlu slavil tudi David Coulthard, zdajšnji strokovni komentator pri britanski televizijski postaji BBC.
»Velika nagrada Monaka za dirkače predstavlja ultimativni izziv,« je 43-letni Škot omenil pred nedeljsko preizkušnjo ob Azurni obali, za katero bodo že po tradiciji uvodna prosta treninga pod streho spravili na (današnji) četrtek. Coulthard pri tem ni daleč od resnice, kajti nobena druga preizkušnja ne skriva toliko pasti kot ravno dirka v Monte Carlu. Nikjer drugje zadnjih krilc na bolidih ne postavijo tako pokonci in nikjer drugje ni treba tako ojačati kolesnih obes. Nič čudnega, ko pa zaradi ozkih cest, nepreglednih zavojev in številnih grbin dirkači pogosto končajo v zaščitni ograji, ki tesno obdaja progo. Nemalokrat je usodna že sleherna (najmanjša) napaka, verjetnost za posredovanje varnostnega avtomobila na dirki pa kar 82-odstotna!
Zato je treba biti od štarta do cilja stoodstotno osredotočen na vožnjo, to pa je mogoče le ob vrhunski telesni in psihološki pripravljenosti. »V Monaku je izjemno težko iz sebe in dirkalnika izvleči maksimum in pri tem ostati brezhiben, že z eno napačno oceno pa lahko pokvariš celoten konec tedna,« je pojasnil Nico Rosberg, ki že vrsto let živi v Monte Carlu, kjer je lani zmagal in tako ponovil podvig svojega očeta Kekeja izpred tridesetih let. Ob tem je Mercedesov as dodal, da je treba – ker ne vidiš daleč pred sabo – voziti na slepo, zato moraš dobro poznati progo in ves čas vedeti, kateri ovinek je naslednji.
Kljub temu ali prav zaradi tega je velika nagrada Monaka, med katero se je, denimo, trikratni svetovni prvak Nelson Piquet počutil, kot da bi s helikopterjem letel po stanovanju, zanj med vsemi najljubša v koledarju F1, najraje jo ima tudi njegov moštveni sotekmovalec Lewis Hamilton, ki je z zmago na prejšnji dirki v Barceloni prevzel vodstvo v skupnem seštevku za SP. »Monte Carlo je preprosto neverjeten. Že kot otrok sem sanjal o tem, da bi se z dirkalnikom odpeljal po tukajšnji stezi – zlasti skozi predor. V njem me vsakič znova spremlja fantastičen in hkrati tudi grozen občutek: krog po monaški stezi je vsekakor eden od najstrašnejših vlakov smrti, kar si jih lahko predstavljaš,« je 29-letni Anglež prav očaran nad preizkušnjo v kneževini, ki pa – zanimivo – ni posebej pri srcu Kimiju Räikkönenu (Ferrari).
»Ledenemu možu« gre za razliko od drugih ves vrvež v Monaku strašno na živce. »Monte Carlo? Škoda, da na koledarju ni več dirke v Magny-Coursu. Tam je bilo res lepo in nobenih ljudi. Tam je bil v ospredju (moto)šport in ne cirkus,« je bil 34-letni Finec znova brez dlake na jeziku. Mi. Š.
