Rosno mlad, a že vadil pod taktirko Wurza

Tim Novak je prihodnost slovenskega relija. Ni jih bilo veliko, ki bi pri rosnih 21 letih prvič okusili slast nastopanja med svetovno elito, za študenta strojništva iz Hraš pa se je to zdelo kar samoumevno, saj je uradno uvrščen med dvanajst najobetavnejših voznikov na obli, ki se brusijo na dirkaški akademiji pod okriljem FIA.

Bencin ima v krvi, tudi njegov starejši brat Aljoša je namreč relist. Timova dirkaška pot je kratka, a strma. Prvič je uradno sedel za volan na paralelnem relikrosu v Vrtojbi pred tremi leti, že v isti sezoni nadaljeval v reliju, a odpeljal zgolj dve preizkušnji v Italiji. Nato se je dve leti spoprijateljeval s škodo fabio R2 in z njo lani vpisal naslov mladinskega državnega prvaka, nato pa ga je kot prvega Slovenca doletela čast, da ga je Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) uvrstila med vodilne svetovne talente, ki jim je omogočila učenje pod vodstvom uveljavljenih inštruktorjev, tudi denimo nekdanjega voz­nika formule ena Alexa Wurza. Izobraževanje v vrednosti približno 50.000 evrov ni tekmovalnega značaja, vseh dvanajst finalistov je delež­nih enakega treninga.

»Na predizborih sodelujejo dirkači z nekaj izkušnjami, stari od 17 do 23 let, ki pa pred tem niso smeli nastopati v formuli 1, prvenstvu GP2, svetovnem prvenstvu v reliju ali seriji Indycar. Potem se moraš izkazati. Jaz konkretno sem zmagal med 120 kandidati na izboru za jugozahodno Evropo v Zagrebu. Zmagovalcem omogočijo tako dirkaško kot vozniško enoletno izpopolnjevanje na vseh koncih sveta. Seveda v angleščini in čeravno ti ta jezik dobro 'teče', se moraš izbrusiti še v strokovnem besednjaku, drugače predavanjem in vajam pač ne moreš slediti,« je pojasnil Novak, ki so mu v sklopu izobraževanja sestavili tudi osebnostni profil. Kaj je torej izvedel o sebi? »Da sem analitičen, da precej pozornosti posvečam podrobnosti, da nisem rad v ospredju, temveč raje urejam stvari v ozadju. Preden kaj rečem, dvakrat razmislim. Imam pa seveda tudi šibko plat: zaradi svojega značaja se pogosto preveč zatopim v eno stvar, zato mi utegne uiti celotna slika. Takoj so mi povedali tudi, da moram razvijati moč in vzdržljivost. Odtlej vsak dan treniram v fitnesu ali pa kolesarim oziroma hribolazim.«

Med še aktivnimi slovenskimi dirkači jih ni veliko, ki so imeli mož­nost tekmovati na reliju za SP. Aleks Humar, Darko Peljhan, pa med »nekdanjimi« sveže poročeni Idrijčan Marko Jeram, ki ga je tudi letos videti med svetovno elito, vendar se ne podi za volanom jeklenega konjička, temveč je mehanik v ekipi M-Sport. Seveda pa ne gre pozabiti na Izolana Andreja Jereba, ki se je med Slovenci »projekta SP« lotil najkonkretneje. Med elito se je preizkusil osemkrat in najviše skočil do 25. mesta v Monte Carlu leta 2006. Tim Novak njegovega podviga ta konec tedna v Nemčiji ne bo ponovil, a nič zato – kdo pa pravi, da je bila ta izkušnja njegova zadnja v koledarju SP? Navsezadnje je pred tedni dopolnil šele 21 let ...

Na ogrevanju v Trierju se je sploh prvič spoznal s fordom fiesto R2T in tekmeci. Progo je odpeljal petkrat in bil, čeprav je preizkušal kombinacijo različnih gum, vsakič hitrejši. Uvrstil se je v zlato sredino. »Največ rezerv je bilo v hitrih ovinkih,« je poudaril Novak, ki mu zapiske bere Uroš Ocvirk. Prvega tekmovalnega dne se je nato posadka lotila bolj previdno, saj je bila steza precej popeskana, dirkalnik in gume DMACK pa so bili zanjo še precejšnja neznanka. »Toda že po drugi hitrostni preizkušnji sem v pokalu DMACK Fiesta Trophy zasedel peto mesto med devetimi vozniki. Žal je že na tretjem 'brzincu' nenadoma odpovedalo turbopuhalo, zato sva z Urošem lahko le ob cesti počakala na vlečno službo. Seveda sem bil razočaran, še kako,« je končal Novak, ki pa je včeraj – po pravilu superreli – vendarle nadaljeval, a spet končal predčasno, saj je na najdaljši HP sekal ovinek in treščil v skalo, ki je poškodovala obese prednjega levega kolesa, obenem se je še zavrtel in z zadkom zadel v drevo. K sreči jo je vsaj posadka dobro odnesla.