Tiskane izdaje
Bologna – Odločitev Yamahe, da še pred odprtjem nove sezone motociklističnega SP odpre borzo dela in si do konca leta 2018 zagotovi storitve Valentina Rossija, je močno pospešila ugibanja, kakšne bodo nadaljnje poteze najboljših dirkačev. Italijanski mediji vnovič zaostrujejo odnos med njihovim asom in svetovnim prvakom Jorgejem Lorenzom, zaradi česar naj bi se začele povečevati tudi možnosti, da se Španec preseli k Ducatiju.
Ali je po obdobju vsaj navidezne otoplitve spet čas za ohladitev odnosov med obema velikanoma motociklističnega sveta, bo kajpak pokazal čas, na mestu je že vprašanje, ali sta v zadnjih letih tudi v resnici precej popravila odnos ali zgolj gradila javno podobo, kot jima je najbolj ustrezalo. Še med lansko sezono sta namreč oba zatrjevala, da po ponovni združitvi moči pri Yamahi drug do drugega gojita vzajemno spoštovanje in da ju delitev garaže zgolj spodbuja k temu, da lahko iz sebe iztisneta najboljše. Zaradi tega naj bi tudi tvorila dominantno navezo zadnje tekmovalne sezone, v kateri je lovorika po izenačenem dvoboju šele v finalu pripadla Lorenzu. A prav končnica sezone je tudi vnovič zatresla njun odnos, potem ko je Rossi javno izrazil svoje prepričanje, da je Lorenzo z Marcom Marquezom združil moči, da se je na koncu prebil do odločilnih točk za preboj do drugega naslova svetovnega prvaka v karieri.
Pri Yamahi že lani niso skrivali, da si želijo oba zadržati pod svojo streho, saj bi bilo bogokletno razbijati navezo, ki si je v letu 2015 skupaj zagotovila kar enajst posamičnih zmag. A Herve Poncharol, šef Yamahine zasebne ekipe Tech 3, je močno podvomil o smiselnosti nadaljevanja take naveze glede na napetost, ki jo vsi v moto gp vnovič čutijo med obema asoma. Šefi ene najmočnejših motociklističnih hiš na svetu so se sicer bliskovito odzvali na nove razmere in obema že pred tedni ponudili nove pogodbe, pri čemer se hitrosti Rossijeve odločitve niti ni treba posebej čuditi. Pri 37 letih vstopa v zaključno obdobje svoje kariere, nedavna pogodba za naslednji dve leti je bržkone celo zadnja na njegovi bogati športni poti, doslej pa je preizkusil vse možne izzive, tudi pri Hondi, s katero je bil trikrat prvak v elitni kategoriji, in Ducatiju, pri katerem je moral priznati poraz in eno redkih napačnih odločitev v zadnjih 20 letih. Lorenzovo izhodišče je drugačno, Yamahi je zvest od leta 2008, ko je prestopil prag kraljevskega razreda, in četudi ves čas vneto zatrjuje, da bi se v zgodovino rad zapisal kot dirkač, ki je do upokojitve ostal pri istem proizvajalcu, mu seveda dišijo tudi drugi izzivi. Da z vsemi žavbami namazani Rossi že lep čas igra svojo igro, je bilo očitno tudi ob uvodu v letošnjo sezono v Katarju, kjer je špekulacije o tekmečevi selitvi k Ducatiju ovrgel s pogumnimi, a sila izzivalnimi besedami: »Če se odločiš za takšno potezo, moraš imeti jaj… Zato močno dvomim, da se bo Lorenzo podal po tej poti.« Odgovor mlajšega Španca je bil bliskovit, a nič manj oster: »Sem svetovni prvak in vsekakor imam odprtih več vrat kot Rossi, ki je bil že pri vseh in ga nihče več noče.« Četudi njuni besedni spopadi niso škodljivi in za zdaj tudi ne vplivajo na dogajanje na dirkališču, pa dajejo slutiti, da je (umetni?) mir, ki sta ga pri Yamahi ustvarjala zadnji dve leti, zdaj močno omajan. Vprašanje je le, ali bo Lorenzo, ki ima čas še nekaj časa spremljati razvoj Ducatija, preden se odloči, tvegal odklon od dosedanje poti in zagrizel v italijansko jabolko, ki je zanj vabljivo tudi zaradi dobrega odnosa s tamkajšnjim inženirjem Gigijem Dall’Igno.
