S sijajnim dirkanjem postavil na glavo zakone fizike

Ljubljana – Zaradi (še odprtega) dvoboja za naslov svetovnega prvaka v formuli 1 sta bila tudi minuli konec tedna v Sao Paulu v središču pozornosti Lewis Hamilton in Nico Rosberg, ki sta spet unovčila premoč svojih »srebrnih puščic« in vknjižila novo dvojno zmago za Mercedes. Toda šov jima je tokrat v brazilskem nalivu ukradel Red Bullov mladi as Max Verstappen, ki so ga po dirki mnogi kovali v zvezde.

Kot da bi slutil, od kod grozi največja nevarnost, je vodja Mercedesove ekipe Toto Wolff pred veliko nagrado Brazilije poklical Maxovega očeta Josa Verstappna, med letoma 1994 in 2003 prav tako dirkača v kraljevskem avtomobilističnem razredu, in mu položil na srce, da svojemu sinu naroči, naj se nikar ne vmešava v dvoboj za lovoriko. Toda 19-letni Nizozemec se ni oziral na Avstrijčev »nasvet«; še več, očitno ga je še dodatno podžgal, če sodimo po tem, kako odločno se je s četrtega štartnega položaja na mokri stezi pognal v lov za najboljšimi tremi v kvalifikacijah – Hamiltonom, Rosbergom in Kimijem Räikkönenom (Ferrari).

Mimo »ledenega moža« se je prebil takoj, ko se je umaknil varnostni avtomobil, z Rosbergom je opravil po tretjem »letečem« štartu, nakar se je – ko je začel počasi pripravljati napad še na vodilnega angleškega šampiona – zavrtel na štartno-ciljni ravnini, vendar pa se je mojstrsko rešil iz kočljivega položaja. Kljub temu je Verstappen, ki je priznal, da mu je začelo – ko je izgubil nadzor nad bolidom – srce hitreje biti, ostal pred Rosbergom na drugem mestu, na katerem bi po vsej verjetnosti tudi končal nedeljsko preizkušnjo na dirkališču Joseja Carlosa Paceja, če se odgovorni pri Red Bullu ne bi zakockali pri strategiji.

Kakor se je izkazalo po razburljivem finišu triurnega »maratona«, je bil poskus s tako imenovanimi vmesnimi gumami »intermediate« napačen. Bolje bi bilo, če bi Verstappen – tako kot Mercedesova asa – vztrajal na pnevmatikah za dež. A je seveda po toči (oziroma takšnem nalivu) zvoniti prepozno, po bitki pa je vedno lahko biti general.

Toda »pobesneli Max« se – čeprav je po neposrečeni strategiji odgovornih »rdečih bikov« izgubil vse prigarano dotlej na razmočeni progi in zdrsnil povsem v ozadje – ni vdal v usodo. S svojim »rdečim bikom« je še naprej besnel po stezi in kot po tekočem traku prehiteval izkušenejše tekmece na čelu s štirikratnim svetovnim prvakom Sebastianom Vettlom (Ferrari).

»Pojma nisem imel, na katero mesto sem zdrsnil. Na 15., 16. ali 17.? Kakorkoli že; začel sem se spet prebijati naprej. Ker zaradi gostega pršenja nisem videl ničesar, sem se pač držal sledi pred seboj vozečih dirkalnikov. Zares sem vesel, da sem kljub vsemu na koncu stal na zmagovalnem odru,« je v cilju odleglo Verstappnu, na račun katerega tokrat res niso skoparili s pohvalami.

»Način, kako se je vrnil po napaki, je bil res neverjeten,« je bil očaran Helmut Marko, svetovalec za motošport pri Red Bullu, čigar vodja Christian Horner je Maxovo dih jemajočo predstavo primerjal z legendarnima »bitkama« v dežju Ayrtona Senne leta 1984 v Monte Carlu in Michaela Schumacherja dvanajst let pozneje v Barceloni.

»Kar je Verstappen prikazal v Sao Paulu, je bilo nekaj prav posebnega. Menim, da se lahko primerja z veličastnima vožnjama Senne in Schumacherja,« je presodil 42-letni Anglež, ki ni mogel mimo Wolffovega »predrznega« telefonskega klica: »Max je pokazal, da Totov 'nasvet' ni imel prav nobenega vpliva na njegovo dirkanje.«

Wolff mu ni zameril; ravno nasprotno. Tako kot pravzaprav vsi je bil tudi sam navdušen nad 19-letnim Nizozemcem, ki se je predvčerajšnjim v zgodovino vpisal še kot najmlajši dirkač z najhitrejšim krogom na dirki v formuli 1. »To je bil Maxov šov; s svojo izjemno vožnjo je postavil na glavo zakone fizike,« se je čudil vodja Mercedesovega moštva, čigar predsednik nadzornega odbora Niki Lauda je pripomnil: »Verstappen je tokrat vsem dokazal, da je bodoči svetovni prvak!«