Tiskane izdaje
Ljubljana – Vodilni možje formule ena bolj kot vse drugo radi izpostavljajo blišč svojega prestižnega avtomobilističnega tekmovanja. Še posebej v ZDA, kjer imajo domovinsko pravico le, dokler tamkajšnjim gostiteljem prinašajo dobiček. Ta konec tedna pa bo v Austinu pogled na štartne bloke razkrival tudi »bedo« cirkusa Bernieja Ecclestona.
Sodeč po številkah, ki jih je revizijska hiša iz New Yorka opravila za prireditelje v Austinu, se še ne gre bati, da bi formulo ena v kratkem izgnali iz Teksasa. V naslednjih dneh naj bi z organizacijo VN ZDA »obrnili« 396 milijonov evrov, vprašanje pa je, ali bo ocena tudi tako optimistična za prihodnje leto. Večina domačih gledalcev morda ne bo opazila, da na štartu manjkajo štirje dirkalniki, bo pa to bržčas dalo misliti marsikateremu vlagatelju.
V Austin se s karavano to pot nista preselili moštvi Caterham in Marussia, ki ju je zaradi insolventnosti doletela prisilna uprava in bosta gotovo izpustili naslednji dirki onstran Atlantika, v ZDA in Braziliji, vprašanje je, ali se bosta še pojavili na štartu zadnje dirke v Abu Dabiju. Ker ob tem Sebastiana Vettla zaradi menjave agregata v njegovem red bullu v nedeljo čaka štart na repu udeležencev iz boksa, v kvalifikacijah ne bo nastopil tudi aktualni svetovni prvak, zato bo v soboto manjkalo kar pet dirkalnikov in vodstvo tekmovanja bo primorano spremeniti sistem kvalifikacij. Kako bodo »zakrpali« to luknjo, bo znano danes, vsekakor pa bo manj vidna kot tista z VN ZDA v Indianapolisu leta 2005, ko je po protestu moštev z Michelinovimi pnevmatikami dirko odpeljalo le šest dirkalnikov z Bridgestonovimi gumami.
Vseeno pa je veliko razlogov za zaskrbljenost okoli prihodnosti manjših moštev, brez katerih si je težko predstavljati verodostojne boje za naslove svetovnih prvakov. Razlike med velikimi in manjšimi so vse večje. Ta čas so dobro preskrbljeni in tudi brez večjih finančnih tveganj Mercedes, Ferrari, Red Bull in njegova podružnica Toro Rosso, McLaren in Williams. Sauber, Force India in Lotus pa niso daleč od tega, da bi šli po poti Caterhama in Marussie, če ne bodo našli novih bogatih pokroviteljev in vlagateljev. Te je težko privabiti v sedanjih razmerah, ki močno favorizirajo velike. Zato se je v zadnjih dneh vsul še večji plaz kritik na Ecclestona, a tudi na predsednika Svetovne avtomobilistične zveze (FIA) Jeana Todta, češ da se je uklonil volji britanskega mogotca.
»Od leta 2010 so se formuli ena pridružila tri nova moštva in vsa so že propadla (leta 2012 je zaradi finančnih težav mrknil tudi HRT, op. p.), a to ni nič presenetljivega. Le pet ekip ima besedo pri vodenju tekmovanja, če bo šlo tako naprej, bomo izgubili še več moštev. Če bi imeli omejitev in nadzor nad porabo ter bolj enakomerno razdelitev nagrad, bi Caterham in Marussia morda še delovala,« se je pridušal Bob Fearnley iz moštva Force India. Nekdanji predsednik FIA Max Mosley je prepričan, da se je to zgodilo, ker pred leti niso sprejeli njegovega predloga, da bi smela moštva na sezono porabiti največ 40 milijonov funtov (50 milijonov evrov), saj so se tudi na osnovi tega zdaj že propadla moštva odločila za skok v formulo ena. »To ni več pošteno tekmovanje. Če pogledamo iz športnega zornega kota, bi moralo vodstvo tekmovanja denar razdeliti enakomerno med moštva, nato pa naj si še vsak sam najde pokrovitelje. Ferrari bo seveda vedno dobil več sponzorjev kot Marussia, a vsaj osnovno izhodišče bo pravično,« je povedal Mosley.
Vprašanje je, ali ga bo Ecclestone upošteval. Morda bo dal še večjo težo bogatim ekipam, ki bi vrzel po odhodu manjših lahko zapolnila s tretjim dirkalnikom. Gotovo pa ne bo dovolil, da bi število dirkalnikov na štartu padlo pod 16. To naj bi bila meja, zapisana v številnih pogodbah med vodstvom formule ena, njenimi pokrovitelji in promotorji dirk, kršitve pa bi pomenile izdatno izgubo za Ecclestona in druščino.
