Zvezda »podzemnega« motošporta

Prazno parkirišče in črne sledi gum. To je njegov atelje. Sosedje so se zaradi hrupa že zdavnaj naveličali klicati policijo. Zdaj že vedo, da Rok Bagoroš pač ni eden tistih, ki se od dolgčasa in viška energije preganja gor in dol po ulici ter se izživlja nad motorjem. No, morda je bil nekoč eden od njih, toda nato si je z motorjem in vragolijami, ki jih izvaja na njem, ustvaril kariero in postal eden najslavnejših voznikov »stunt ridinga« na svetu. Je tovarniški voznik motociklističnega velikana KTM, ima svojo blagovno znamko z zaščitnim znakom RokOn, na stotine oboževalcev ga na motorjih, po možnosti oblečenih v njegovo edicijo (ima svoj »sticker kit«), čaka na letališčih po vsem svetu, on pa jih odpelje na svoj šov.

To je njegov šport, njegova dirka, čeprav je »stunt riding« neke vrste subkultura. Namesto velikih hitrosti in polaganja ovinkov izvaja akrobacije na motorju, edini tekmec pa le on sam in meje v glavi. Zabava in navdihuje ljudi, pa tudi tekmuje. A tisti, ki spremljajo ta ulični šport, najsi bo to v Južni Ameriki, Aziji, na Bližnjem Vzhodu ali v Evropi, tudi brez tekem dobro vedo, kateri vozniki so najboljši. In da je med njimi tudi zgovorni in neustrašni 27-letnik iz Radencev.

Ko je kupil star skuter ...

»Sanjaj na veliko in nikoli se ne vdaj,« je njegovo vodilo, ki ga je iz prekmurskih ravnic popeljal v svet. Odkar pomni, je oboževal motorje, a si ga doma niso mogli privoščiti. Tako je sam začel skupaj praskati denar, raznašal časopise in pomival posodo, da je lahko od lokalnega prodajalca kupil star, zaprašen skuter. »Pri 17 letih sem začel opazovati 'stunt riding' oz. 'freestyle' na cestnih motorjih. Postajal je vse bolj popularen in odločil sem se, da bom poskusil, pa naj stane kar hoče.« In je začel. Tako kot številni drugi novi športi prostega sloga se tudi ta pravzaprav razvija in širi prek spleta, s filmčki na youtubu. »Cele dneve sem to gledal, se odločil za trik in ga poskusil na motorju. Učil sem se seveda s padci.« »Na spletu sem odkril tudi svojega idola, ki je ta šport pripeljal do 'mainstreama', to je Chris Pffeifer. Letos je končal kariero, sicer pa je bil tovarniški voznik za BMW in Red Bullov obraz, nastopal je po vsem svetu. Zadal sem si, da nekoč postanem kot on, dotlej sem ga ves čas spremljal in ga nato tudi spoznal, ko je prišel nastopat v Ljubljano.« Leto dni pozneje je že sedel z njim v kombiju, peljala sta se v Prištino, kjer je z njim nastopil na skuterju, pred 5000 ljudmi. »Cesta je bila zaprta, gledalci so bili vsepovsod. Tedaj sem prvič izkusil, kaj pomeni biti zvezda v tem športu.«

S Pfeifferjem se je nato odpeljal na motociklistični sejem v Köln, kjer je bil dogovorjen za sestanek s Peugeotom, da bi zanj vozil na skuterju. Vse skupaj je padlo v vodo, a morda je bilo celo bolje tako. Na pomoč mu je priskočil Akrapovič oz. tedanji vodja marketinga Peter Kavčič in ga povezal z motociklističnim velikanom KTM, ki ga je dotlej spremljal z velikimi očmi. Povabili so ga, da bi testiral njihov prototip motorja, in ko je podpisoval pogodbo, je jokal od sreče. »Iskali so novega mladega voznika, vsi smo bili zelo motivirani. Zdaj vozim že pet let in življenje se mi je odtlej obrnilo na glavo. Začelo se je potovanje po vsem svetu,« je z velikim žarom opisoval svojo pot. Zdaj živi svoje sanje in sanje mnogih motociklističnih navdušencev, ki spremljajo njegov »balet na motorju.«

Ohranja svoj slog

Seveda si je vedno želel tudi dirkati, toda v to, najdražjo vejo motošporta je toliko težje prodreti. On se ukvarja z najcenejšo. Prosti slog in »stunt riding« je prišel kot plan B. In ni mu žal. Pravi, da je lahko v njem zelo ustvarjalen. »Tukaj je le nebo meja,« pravi. Trike spremlja na youtubu, dnevno prihajajo novi in včasih jim je kar težko slediti. »Včasih si za kakšnega misliš, da ne bo nikoli izvedljiv, a se vedno najde kdo, ki ga zmore. Sam, če že vzamem trik od koga drugega, skušam ohraniti svoj slog. Ta je v športih 'freestyle' nekaj najpomembnejšega. Če le kopiraš, si nezanimiv. Na tekmovanjih se to hitro opazi. Dva lahko pokažeta enak trik, a tisti s svojim slogom veliko bolj navduši ljudi.«

Kako pa so sploh videti tekmovanja »stuntov«? Ne nastopajo v posebni seriji ali pod določeno organizacijo, temveč le na posameznih tekmovanjih. Na svetovno prvenstvo na Poljsko prihaja vsaj 150 voznikov z vsega sveta. Sam se na tem tekmovanju še ni preizkusil, saj za to ni imel motorja. Ima pa tudi ta cilj postavljen za leto 2018, dotlej bo s podjetjem KTM razvijal svoj model motorja, na katerem bo nastopal. »Na tekmi imaš pet minut časa, da se predstaviš. Ocenjuje se izvedba, težavnost trika, kako si povezal same trike med seboj in pa napake.«

Stoja na glavi na motorju

Sam bo tako za zdaj ostal osredotočen na svoje promocijske šove, ki jih izvaja po vsem svetu, in snemanja. Tudi zanje mora enako – ali pa še bolj – trdo trenirati. »Osnovni trik je, da si na zadnjem kolesu in se vrtiš okoli svoje osi, spustiš obe roki z volana. Z ravnotežjem in občutkom moraš loviti motor. Učim se tudi stojo na glavi. Že tri leta poskušam, letos grem na vse ali nič. Trika se pravzaprav hitro naučiš, bistveno je, da premagaš strah. Ko to premagaš, si naredil 80 odstotkov. Treba je samo spustiti volan,« je dejal. Padce in modrice pri tem seveda vzame v zakup. Malo hujša poškodba so bile strgane kolenske vezi. Osem mesecev ni smel na motor. Tedaj se je toliko bolj posvečal telesni pripravi, ki je prav tako zelo pomemben del njegovega športa. »Treniram s kickbokserjem Dejanom Vajsom. To je po mojem mnenju eden najboljših športov za celo telo. Ne gre le za boks, temveč vključuje vaje za stabilizacijo, počepe, hitrost, eksplozivnost. Zjutraj naredim trening v telovadnici, popoldne na motorju. Moram pa dodati še kakšne akrobacijske treninge, v dvorani na ponjavi, saj želim izboljšati koordinacijo. Doslej sem ogromno potoval in v tem času mi je zmanjkalo časa za specialne treninge.«

Najpomembnejši član njegove ekipe je sicer mehanik Denis Pelcl. »Po vsakem treningu mu pustim v delavnici motor, on ga pregleda, zamenja kaj, če je treba. Vsakič kot nov pride iz delavnice.« Bagoroš se tudi šali, da je Pelcl deklica za vse, saj na nastopih poprime tudi za vsa druga dela, skupaj tudi analizirata posnetke in testirata različne nastavitve na motorju. »Motorjev sicer ne menjamo, saj jih sproti popravljamo. Vsak zdrži nekje do dve leti, potem ga je treba zamenjati. Trenutno jih imam doma šest.« Več porabi gum, kakšnih 60 na leto oz. od eno do dve na konec tedna, če nastopa, sicer pa v treh tednih. »Na treningu ne kurim veliko gum, saj je to najlažji trik.«

RokOn!

Po svetu promovira model motorja KTM Duke 690 s svojim zaščitnim znakom RokOn. Ta je nastal iz posvetila, ki mu ga je nekoč napisal Pffeifer, nato pa so ta moto začeli uporabljati njegovi oboževalci, preden ga je prevzel sam. »Sem mednarodni ambasador podjetja KTM za cestne motorje, jaz vozim specifičen model in sem že postal ikona tega motorja. Ko želijo pospešiti prodajo motorja v neki državi, me pošljejo tja. Dobil sem tudi svojo edicijo motorja, to lahko pomeni nek vrhunec kariere. Navijači lahko kupijo 'sticker kit' in si ga polepijo,« je ponosen na svoje dosežke. Naslednja stopnička bo, da iz tovarne izdelajo poseben model motorja, posebej zanj.

V sklopu promocije potuje po vsem svetu, nastopa recimo ob robu dirk motociklističnega svetovnega prvenstva, sicer pa se še zlasti dobro počuti v Latinski Ameriki, zaljubil se je v Kostariko, »v čisto naravo, raj na zemlji«. »Po drugi strani pa sem doživel tudi tamkajšnji utrip z ulice, iz geta. Naš šport nekako izhaja iz podzemlja,« je povedal in nato delil še zgodbo, ko so ga na tamkajšnjem letališču pričakali številni motoristi in ga prosili, da bi odšel z njimi na trening. Vozili so tik ob državnem zaporu. »KTM je z menoj poslal varnostnike, to je bila res odštekana stvar. Tudi v Kolumbiji je bilo podobno, do prizorišča, kjer sem nastopal, me je spremljalo 300, 400 motoristov. Ta konvoj je oboževalcem že prišel v navado. V Kambodži so vsi prišli z enakim modelom motorja, kot ga vozim jaz.«

Prav posebna izkušnja na njegovem popotovanju pa je bila Jordanija. Tam je sredi puščave snemal z nekdanjim zvezdnikom formule 1 Davidom Coulthardom. Škot je bil nad Prekmurcem navdušen. »S cestnim kolesom v pesek, to je tako kot bi šel na spust s cestnim kolesom. Bilo je spektakularno,« je še dejal Bagoroš, ki ima tudi za prihodnost še veliko načrtov in želja. Trenutno ustvarja viralno serijo videov, želi si svojo linijo oblačil, še zlasti pa bi rad pripravil spektakel, kot ga ni še nihče – za vsaj 15.000 ljudi. »Pfeiffer je naš šport pripeljal na določeno raven, tudi jaz bi rad pustil pečat in stopil še stopničko višje.«

Foto Janez Kockbek



Foto Saša Kapetanovič



Foto Philip Platzer

Foto Janez Kockbek

Foto Rokon