Brez bratov Štern nemočni

Calcit je v finalu državnega prvenstva nedorasel tekmec ACH Volleyju.

Objavljeno
13. april 2015 01.13
Janez Porenta, šport
Janez Porenta, šport
Ljubljana – Že sedem medsebojnih dvobojev je bilo v sezoni in prav prvi finalni med odbojkarji ACH Volleyja in Calcita Volleyballa je bil najmanj izenačen in tudi nedostojen te ravni prvoligaškega tekmovanja. Za všečno tekmo je manjkal en razpoložen tekmec, Kamničani so bili namreč zakrčeni in daleč od osvojitve vsaj častnega niza.

Od prejšnjih šestih obračunov v sezoni so se kar štirje končali šele po petih nizih, kar je obetalo negotov in razburljiv uvod v finale v precej polnem Tivoliju, v katerem pa je bilo več privržencev kamniškega kot domačega moštva. A gostje so imeli pristrižene peruti. Trener Marko Brumen je preklinjal usodo, ki mu je »ukradla« polfinalnega junaka Žigo Šterna, ki je moral z zvitim gležnjem dvoboj spremljati s tribune, zaradi česar je ostal domala brez razpoloženih napadalnih adutov.

Za nameček je povsem pregorel tudi 19-letni mladinski in po novem tudi že članski reprezentančni korektor Tonček Štern (sicer Žigov mlajši brat), ki ni v skoraj dveh nizih in pol, kolikor je bil na parketu, iz desetih poskusov vpisal niti točke, kar je za igralca na tem igralnem položaju katastrofa, za ekipo pa samomor. Tako je bil edini razigrani člen v Calcitovem mozaiku sicer nizkorasli sprejemalec Domen Kotnik, ki je več kot polovično uspešno napadal, storil ni niti ene napake, tekmečev blok pa ga je enkrat samkrat ujel v past. Pri poražencih velja pohvaliti zgolj še libera Klemna Hribarja, ostali so bili izgubljeni v sivi povprečnosti.

Ljubljančani so kaj hitro dali vedeti, kdo je gospodar »Ti-Volleyja«. Izkoristili so kamniško rakavo rano, slabše vstope v nize, in si že do prvega odmora zagotovili tri točke zaloge, nato pa prednost le še plemenitili. In podobno je bilo tudi v preostalih dveh nizih, pa čeravno trener Bogdan Kotnik ni računal na prvega napadalca, Avstralca Nathana Robertsa. A to se njegovi četi ob zelo dolgi in kakovostni klopi sploh ni poznalo, saj sta breme na svoje rame prevzela kapetan Andrej Flajs, ki je bil skoraj tričetrtinsko učinkovit v napadu, in ameriški korektor Eric Mochalski, ki je sicer zmogel 21 točk, toda ob kar enajstih neizsiljenih lastnih napakah. Prav tu je še manevrski prostor »zmajev« pred nadaljevanjem finalne serije: število nepotrebnih spodrsljajev (tokrat 24) bo treba omejiti, obenem sta bila precej neopazna oba srednja blokerja Jan Kozamernik in Kamerunec Sem Dolegombai.

»Calcita ne gre podcenjevati, saj ima kakovostno ekipo, zato se ga zlahka ne da premagati. Morda je tokrat – glede na rezultat – videti, da smo se do zmage dokopali na enostaven način, a ni bilo tako. Smo šele na začetku poti, potrebujemo še dve zmagi,« ostaja neomajen trener ACH Volleyja Bogdan Kotnik, njegov izkušenejši kolega na kamniški klopi Marko Brumen pa je dodal: »Preveč predvidljivi smo bili v napadu in dokaj neuspešni v bloku, še kako se nam je poznala odsotnost Žige Šterna, Tončka pa kot da tokrat ne bi bilo na parketu. Ni ga bilo ne v napadu ne v obrambi ne v bloku. Sicer ga je Primož Vidmar dostojno zamenjal, toda na splošno so nas tekmeci nadigrali v vseh prvinah. Bitka je izgubljena, upam, da ne tudi vojna.«

Drugi finalni obračun – v seriji na tri zmage – bo že v sredo (ob 20. uri) v Kamniku.