Brez jutrišnjih točk se ACH Volleyju slabo piše

Odbojkarji ACH Volleyja se bodo skušali po enomesečnem premoru maščevati Toursu za stožiški poraz v ligi prvakov.

Objavljeno
03. december 2013 00.52
Jan Pokeršnik,Ljubljana Slovenija 05.11.2013
Janez Porenta, šport
Janez Porenta, šport
Ljubljana - Skupinski del odbojkarske lige prvakov se bo po enomesečnem predahu prevesil v drugo polovico. Ali je dolg odmor slovenskemu šampionu ACH Volleyju koristil ali škodil, bo jasno že na jutrišnjem neugodnem gostovanju pri vodilnem francoskem Toursu, ki utegne biti – sploh v primeru poraza – že odločilno.

Tri tekme, tri točke – to je izenačen najslabši izkupiček Ljubljančanov po prvi polovici skupinskega dela, odkar nastopajo v LP. Enako ponesrečen začetek so imeli tudi v predlanski sezoni, ko jim je spodletelo napredovanje v izločilne boje. In tudi tedaj je bil njihov »krvnik« Tours, na katerega ni pred sezono računal nihče, naposled pa je s petimi zmagami celo zmagal v skupini.

V tej sezoni je podobno. Trener Mauricio Paes pod svojo taktirko nima zvezd svetovnega formata, kot jih imajo predvsem ruski in turški predstavniki, temveč poveljuje izjemno uigrani, homogeni in izkušeni zasedbi, pri kateri nikdar ne veš, s katerega igralnega mesta bo grmelo najglasneje. In prav to je za tekmečeve trenerje največja zanka: kako se pripraviti na francoskega prvaka, če ni nobenega logičnega ključa, komu in v kolikšni meri bo podajalec Nuño Pinheiro delil žoge.

V prejšnjem medsebojnem obračunu v Stožicah, denimo, je kot udarni adut s klopi sredi tekme vskočil Kevin Klinkenberg in razstrelil gostitelje, ki so le nemočno opazovali njegov šov. Paes ga je prvi dve tekmi skrival, nato pa ga poslal na parket, ko je bilo najbolj potrebno – in zadel v polno. Vseeno velja iz stožiškega dvoboja potegniti tudi pozitivne zaključke, denimo tega, da je bil ACH Volley dokaj enakovreden Toursu v vseh prvinah igre z izjemo napada, v katerem pa je bila razlika očitna. Francozi torej niso z drugega sveta.

Tega se zavedajo tudi v ljubljanskem taboru. »Kljub ne najbolj rožnati situaciji v klubu smo še vedno v igri in dokler bodo obstajale vsaj teoretične možnosti, se bomo borili,« zagotavlja kapetan Andrej Flajs, ki mu je nekoliko bolj umirjen zadnji mesec prišel prav pri dokončni sanaciji vnetega kolena. Čeprav je sezona še »mlada« in si dvoboji ne sledijo v peklenskem ritmu, pa je rahel oddih prav prišel predvsem reprezentantom, ki so bili v polnem pogonu vse od sredine poletja.