Tiskane izdaje
Ljubljana – Veliko boksarjev si je – potem ko so svoje rokavice že obesili na klin – premislilo in se vrnilo v ring. Dejan Zavec vztraja pri svoji odločitvi, ki jo je javnosti sporočil 26. novembra lani, torej dan po porazu s kubanskim šampionom Erislandyjem Laro v Miamiju, češ da končuje svojo športno pot.
»Pred obračunom z Laro sploh nisem razmišljal o kakšnem črnem scenariju. Tudi zaradi odličnih rezultatov na testih, po katerih sem bil enako dobro ali celo še bolje telesno pripravljen kot, denimo, konec leta 2009 ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka v velterski kategoriji (do 66,678 kg) po različici IBF, sem trdno verjel, da bom premagal Erislandyja in potem kariero veličastno končal še z enim dvobojem v Sloveniji,« je Zavec na včerajšnji novinarski konferenci zaupal, kako mu je 32-letni Kubanec, ki si lasti šampionska pasova v supervelterski kategoriji (do 69,85 kg) združenj IBO in WBA, pred dobrimi tremi meseci »prekrižal načrte«.
Med obračunom s sedem let mlajšim tekmecem je uvidel, da so njegovi najboljši (boksarski) časi minili. »Po porazu sem realno ocenil svoje zmožnosti in spoznal, da s še tako trdim delom ne morem več nadomestiti vsega, kar imajo zdaj na voljo najboljši borci na svetu. Številni 'prevoženi' kilometri na luknjastih in ovinkastih cestah, nemalokrat tudi neprevoznih, ki smo jih naredili prevozne, so na telesu pustili določene posledice, v boksu pa ni bližnjic, kaj šele blefiranja,« je 39-letni Ptujčan razkril, da odločitev o koncu športne poti, ko je seštel vse skupaj, niti ni bila tako težka. Če bi videl smisel v zgodbi, bi še vztrajal, toda na obzorju ni bilo več možnosti, da bi dosegel še kakšno odmevnejšo zmago.
Prav zato ga – kot pravi – tudi ni denarja ali tekmeca, zaradi katerega bi si premislil in se vrnil v ring. Zato ob nedavni novici, da bodo lahko na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru nastopili tudi profesionalni boksarji, ni niti trznil. »Ne, s tem, da na olimpijskih igrah ne bom nastopil kot aktiven boksar, sem se že zdavnaj sprijaznil. Kdo ve, morda pa jih bom nekoč doživel v kakšni drugi vlogi. Če me bo kdo potreboval, mu bom z veseljem pomagal po svojih najboljših močeh,« je omenil Zavec in pribil, da je bil glede na to, od kod prihaja in kakšne možnosti je imel za trening, vsak njegov (pomembnejši) dvoboj pravzaprav enak nastopu na olimpijskih igrah.
Na poti, ki jo je prehodil oziroma »prevozil«, ne bi ničesar spremenil. »Že večkrat sem rekel, da sem pojedel vso srečo Haloz, Slovenije in sveta. Morda bi imel, če bi se kakšen obračun razpletel drugače ali bi se kdaj odločil za kakšnega drugega, več denarja, vendar pa zaradi njega ne bi bil nič bogatejši,« je poudaril »Mr. Sympathikus« in pristavil, da ima na svojem računu toliko, da lahko mirno zre v jutrišnji dan. Življenja brez dela si ne predstavlja. »Treba je biti živ in delati. Če bi samo sedel doma in cele dneve razmišljal zgolj o tem, kam bom šel na kavo, bi se mi verjetno zmešalo,« je še dejal boksar, kakršnega bomo v Sloveniji še težko kdaj imeli. Prav zato si zasluži dostojno slovo, kakršnega mu v soboto (z začetkom ob 20. uri) s 13. rundo v mariborski dvorani Tabor pripravlja prijatelj Tomaž Barada s svojo ekipo, izkupiček od prireditve pa bo šel Fundaciji za socialno ogrožene športnike.
