Čeprav zdesetkani, v Sofijo brez bele zastave

Ljubljana – Čeravno vnovič zdesetkana, slovenska moška odbojkarska reprezentanca na turnir olimpijskih kvalifikacij v Sofiji ne odhaja z belo zastavo. Čeprav ji bodo prihodnji teden nasproti stale same velesile – v prvem delu turnirja Srbija, Bolgarija in Španija –, izbranci Veselina Vukovića potihem upajo najmanj na preboj v polfinale.

Z izbrano vrsto v Sofijo ne bo potoval korektor Alen Šket, usoda poškodovanih Matevža Kamnika, Klemna Čebulja in Davorja Čebrona bo znana danes. Ekipa je najtanjša na blokerskem mestu, saj sta nared zgolj Alen Pajenk in Matej Vidič, in na korektorskem položaju, kjer je zdrav le Mitja Gasparini.

Zadnje mini priprave v Nemčiji so dokazale, da so mladi novinci brez težav sposobni prevzeti nase vse obilnejšo odgovornost. »Navdušuje me, kako ti mladi fantje vsakič znova kažejo potencial. Vsak dan v izbrani vrsti prinese napredek v njihovi igri, ki se kaže tudi tako, da reprezentanca, ko igrajo oni, ne izgubi rdeče niti in kakovostno ne pade na nižjo raven, da bi jo tekmec zlahka premagoval, temveč obdrži takšen ritem, da je prav tako nevarna za nasprotnika. Ti mladeniči resno trkajo na reprezentančna vrata in ustvarjajo zdravo konkurenco znotraj ekipe. Za to so zelo zaslužni tudi starejši in zrelejši igralci, ki jih sprejemajo nadvse pozitivno in pomagajo pri njihovem razvoju,« je poudaril Vukovićev pomočnik Tine Sattler.

Podajalec Rok Satler, s 33 leti za liberom Sebastijanom Škorcem drugi najstarejši član zasedbe, je le podčrtal bratove besede: »Zelo pozitivno za slovensko odbojko in reprezentanco je, da mladi fantje dobivajo vedno več priložnosti. Ne glede na starost se odlično razumemo, mlajši dobro sprejemajo nasvete, ki jim jih nudimo starejši, sodelovanje je dobronamerno, vzdušje sijajno.« Dosedanjega organizatorja igre avstrijskega podprvaka Posojilnice Dob ne moti, da je položaj prvega reprezentančnega podajalca oddan Dejanu Vinčiču, ki se poslavlja od ACH Volleyja in se seli na Poljsko (po poročanju tamkajšnjih medijev naj bi nasledil Miguela Angela Falasce pri velikem Skra Belchatowu). »Sprijazniš se, da štartaš kot drugi ali tretji organizator, poskušaš izkoristiti vsako ponujeno priložnost in ekipi pomagati z znanjem in izkušnjami. Vsaka zasedba takšne igralce potrebuje,« pojasnjuje Satler.

Med tistimi, ki so bili v Nemčiji najbolj na udaru, je mladi Jan Pokeršnik, ki je del priprav igral kot sprejemalec, del pa celo kot korektor, česar iz klubske kariere ni bil vajen. »Jan je priložnost odlično izkoristil že novembra, tokrat pa vnovič dokazal, da velja nanj resno računati. Potrebuje le kilometrino, da bo lahko kontinuirano igral na vrhunski ravni. Na teh pripravah je minutažo najprej dobro izkoristil na sprejemalskem mestu, nato pa še na korektorskem – po sili razmer za ceno tega, da čuvamo Mitjo Gasparinija pred morebitnimi mikro poškodbami. Zato smo ga v zadnjem dvoboju odpočili, med igralci, ki jih imamo na voljo, pa je za njegovo nadomestilo najprimernejši Pokeršnik. Vendar pa ga ne želimo prekvalificirati v korektorja,« zatrjuje Sattler.