Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav Dejan Zavec pri 37 letih ni več najmlajši boksar, je trdno odločen, da znova zasede prestol enega od štirih najpomembnejših profesionalnih združenj na svetu (IBF, WBA, WBC ali WBO) v velterski kategoriji (do 66,678 kg). Da še ni rekel zadnje, bo skušal dokazati tudi v nocojšnjem obračunu s Francozom Sebastienom Allaisom v Leipzigu.
Da je še vedno sposoben boksati na najvišji ravni, se je prepričal med zadnjimi pripravami, ki jih je prestal povsem brez težav. »Želim se čim bolj približati osebnemu maksimumu in izvedeti, kaj bi z njim dosegel. Za deset rund dvoboja z Allaisom, ki ga še zdaleč ne podcenjujem, sem se pripravil optimalno, kljub temu pa čutim, da imam še rezerve. Če bi se izrazil v odstotkih, ocenjujem, da sem ta čas pri približno 70 do 75 odstotkov svojih moči,« je Zavec pojasnil, kaj ga ob zaslužku še žene, da vztraja v ringu.
Tistim, ki menijo, da je že prestar za vnovični poskus preboja na vrh, odgovarja, da leta niso nobena ovira. »Starostna meja šampionov se dviguje tudi v boksu, kar med drugimi dokazujeta tudi 36-letni Floyd Mayweather in štiri leta starejši Juan M. Marquez, da ne omenjam Bernarda Hopkinsa, ki si je na isti prireditvi, na kateri sem izgubil s Keithom Thurmanom, pri 48 letih izbojeval naslov svetovnega prvaka v poltežki kategoriji po različici IBF,« je razkril »Mr. Sympathikus« in pripomnil, da bo svoji boksarski rokavici obesil na klin v tistem hipu, ko ga bo začelo kaj ovirati in ne bo mogel več normalno trenirati. Ali takrat: ko bo spoznal, da je prišel do maksimuma.
»Toda za zdaj še nisem tako daleč,« je poudaril najboljši slovenski boksar. Med elitno petnajsterico, proti kateri lahko svetovni prvak prostovoljno brani svoj šampionski pas, se je obdržal le pri združenju IBF, pri katerem je ta čas enajsti. Na neuradni jakostni lestvici je ta čas na 38. mestu. »Glede na to, da sem imel od lanskega leta le dva obračuna, pri čemer sem zadnjega s Thurmanom izgubil, je še dobro, da sem sploh obstal na boksarskem zemljevidu,« je presodil Zavec, vesel, ker z menedžerjem Ulfom Steinforthom spet pihata v isti rog.
»Vsi skupaj stremimo k temu, da bi bil že moj naslednji nastop precej pomembnejši, naš cilj pa je, da bi se čim prej postavil spredaj v vrsto za spopad za naslov svetovnega prvaka,« je zaupal nekdanji šampion velterske kategorije po različici IBF. Na vprašanje, kdaj bi se lahko spet boril za lovoriko, pa je odvrnil, da je - glede na to, kako hitro se obračajo stvari v boksu - možno prav vse. »Verjamem, da bi se lahko ob idealnem razpletu za naslov potegoval že prihodnje leto,« je optimističen Zavec.
Da se lahko še enkrat povzpne na vrh, je prepričan tudi Dirk Dzemski. »Seveda ob predpogoju, da ostane zdrav oziroma brez poškodb. In da prepričljivo opravi z Allaisom, ki resda ni šampion, je pa pravi borec. Če bi Dejan slavil predčasno zmago, bi bilo to zelo dobro zanj. To bi bilo izjemno pomembno za njegovo samozavest,« presodil Zavčev trener in na opazko, da bi bilo zelo dobro tudi za lestvice, odvrnil, da le-te zdaj niso tako pomembne.
»Dejan naj bo kar brez skrbi, če bo šlo vse po načrtu, bo dobil novo priložnost. Za to bomo že mi poskrbeli. Če ne v velterski kategoriji, pa v polsrednji. Kot nekdanji prvak je pač zraven v ligi in bi lahko hitro dvoboj za šampionski pas dobil tudi v višji kategoriji. A vse o pravem času: ko bo enkrat tako daleč, se bomo usedli za mizo in preverili, kje je v najboljšem položaju,« je dal Dzemski jasno vedeti, da podpira svojega slovenskega varovanca pri njegovih ambicioznih načrtih. »Na takšen način, kot je boksal proti Thurmanu, se že ne sme posloviti. Ne, to v Brooklynu že ni bil Dejan ...«
