Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred zlato generacijo slovenske moške odbojke je edinstvena priložnost za preboj na OI. Pot do Londona je težka in vijugasta, ne pa nemogoča. Na kvalifikacijskem turnirju prihodnji teden v Sofiji bodo odločale tudi dnevna forma, sreča in utrujenost.
Vprašanje je, ali bo zlata generacija slovenske odbojke, ki zdaj tvori jedro izbrane vrste, čez štiri leta, pred prihodnjim olimpijskim turnirjem, še v tako vrhunski individualni formi, kot je danes. Čeprav je zasedba povprečno še vedno mlada, ima za seboj že ogromno izkušenj iz lige prvakov (zdajšnji in nekdanji igralci ACH Volleyja) in največjih evropskih lig (Tine Urnaut, Mitja Gasparini in Alen Pajenk so v pretekli sezoni kruh služili v italijanski serie A).
»V primerjavi s prejšnjimi pripravami smo tokrat ciklus začeli osiromašeni za kar nekaj imen s selektorjem na čelu. Nekaj igralcev je bilo še aktivnih v tujih prvenstvih in so se reprezentanci priključili pozneje, mi pa smo začasno vrzel zakrpali z mlajšimi obrazi s širšega spiska. Ti so lahko izkoristili priložnost za dokazovanje, da so res prava prihodnost slovenske odbojke,« je poudaril Tine Sattler, pomočnik selektorja Veselina Vukovića. Pri tem je imel v mislih predvsem dva novinca, mlada blokerja Daneta Mijatoviča in Maria Konciljo.
Kako blizu, a hkrati neizmerno daleč je še olimpijski turnir v Londonu, se dobro zaveda tudi kapetan Tine Urnaut. »Nikdar še nismo bili tako blizu uvrstitvi na OI, jasno pa nam je, da bo turnir v Bolgariji res izjemno zahteven zalogaj, saj bodo tam zbrane same svetovne velesile. Čeprav smo prvi del priprav – predvsem zaradi poškodb – opravili v nekoliko skrčeni zasedbi, bomo skušali storiti vse, da bomo v Sofijo odšli v kar najboljši formi. Tam bo cilj igrati iz tekme v tekmo, če bomo prikazali naš maksimum, pa lahko upamo vsaj na polfinale,« je poudaril 23-letni Korošec.
Odlična generalka pred bolgarskim turnirjem so tri prijateljske tekme z Nemčijo od torka do danes v Heidelbergu. Vrsta selektorja Vitala Heynena je tekmec po meri, saj se bo v Sofiji ravno tako borila za olimpijsko vstopnico, večina reprezentantov pa je v zadnji sezoni okusila igranje v LP v dresu obeh domačih predstavnikov (Friedrichshafen in Generali Unterhaching), prvo ime pa je korektor madžarskih korenin Georg Grozer, ki je bil najzaslužnejši, da se je njegov Rzeszow po 37-letni suši spet veselil naslova poljskega prvaka.
V prvem medsebojnem obračunu so Slovenci Nemce dobesedno odpihnili s parketa in zmagali s 4:0 (23, 20, 19, 28; Gasparini 18, Urnaut 16, Flajs 14, Pajenk 8, Pokeršnik 7, Vidič 6, Planinc 5, Vinčič 3, Satler 2, Koncilja 1; Popp 23), v zadnjem nizu je Vuković preizkusil še fante s klopi. Njegovi izbranci so blesteli predvsem v bloku z 12 uspešnimi poskusi (Pajenk 7) in napadalni učinkovitosti, Nemcem v bran pa je treba podčrtati, da so nastopili oslabljeni, brez obeh korektorjev Grozerja in Jochena Schöpsa – na tem igralskem mestu je nastopil kar bloker Marcus Böhme.
V drugi tekmi so bili gostitelji boljši s 3:2 (21, 26, -22, -22, 13; Gasparini 23, Urnaut 14, Pajenk 13, Vidič in Pokeršnik po 6, Čebron 2, Vinčič in Satler po 1), predvsem po zaslugi Grozerja, ki je vpisal kar 31 točk, od tega jih je neverjetnih 9 dosegel z asi. »Vsi igralci sicer še niso tam, kjer si želim, toda stanje se izboljšuje iz tekme v tekmo. Doslej smo naredili vse, kar smo si zamislili, turneja je brez pomislekov zadetek v polno,« je pojasnil Vuković.
