»HelloDr« zakuhal največji britanski dopinški škandal

London – Kaj je res v »priznanju« londonskega zdravnika Marka Bonarja, da je 150 britanskim športnim zvezdnikom predpisoval prepovedane učinkovine, kot so eritropoetin (EPO), steroidi in rastni hormon, bo zagotovo pokazala (dokazala) preiskava »neodvisne komisije«, ki jo je nemudoma zaukazal britanski minister za kulturo in šport John Whittingdale. Afero, ki utegne do temeljev pretresti britanski šport, je poimenoval »šokantno in skrb vzbujajočo«.

Bonar je po razkritju pogovora med njim in športnikom s skrito kamero, ki ga je objavil londonski časopis Sunday Times, dejal, da ni prekršil nobenih pravil oziroma da je ravnal v okviru zapisanih norm. Pravi, da je zdravila od leta 2010 dajal kot terapijo poškodovanim ali bolnim športnikom (nogometašem prve lige, teniškim igralcem, kolesarjem za nastop na Touru, igralcem kriketa, britanskemu prvaku v boksu in mojstrom borilnih veščin), ne pa zdravim, da poveča telesne sposobnosti. To je zgodba, ki smo jo slišali že od španskega zdravnika Eufemiana Fuentesa v aferi »Puerto«. V prvem odzivu je omenjal nogometaše Barcelone in Reala, atlete, teniške igralce ..., vendar je potem ostalo le pri kolesarjih.

Tudi Bonar je vpletel nogometaše – Arsenala, Leicesterja in Birmingham Cityja ter Chelseaja. Omenjena moštva so seveda takoj zanikala vpletenost v doping. V Birminghamu pravijo, da za londonskega zdravnika niso nikoli slišali, v Chelseaju pa, da z njim niso sodelovali oziroma da nihče iz »modrega moštva« ni šel na posebno obdelavo k 38-letnemu zdravniku. Britanski mediji prinašajo zgodbe o spornem zdravniku iz zasebne klinike na Harley Streetu, ki je pri za rakom umrli bolnici uporabljal »nekonvencionalne« metode zdravljenja, direktorici britanske protidopinške agencije (UKAD) Nicole Sapstead pa očitajo, da pred leti, ko je bil Bonar vpleten v doping, ni zaščitila športnikov in športnic. Zanimivo je, da je na strani Linkedin sebe opisal kot izvršnega vodjo medicinske družbe »HelloDr«.

Svoje bo seveda povedala tudi UKAD, ki se je nemudoma lotila preiskave. Kot je spomnila in pojasnila direktorica Sapsteadova, je bil Bonar vpleten v dopinško afero že leta 2014. Takrat je eden izmed športnikov dal agenciji recept, na katerem so bile prepovedane učinkovine. V minulih letih je agencija iz Londona kaznovala le enega samega nogometaša – Jordana McMillana iz škotskega prvoligaša Partick Thistla, ki je jemal kokain. Ob tem kaže omeniti, da je dvanajst pri WADA (svetovna protidopinška agencija) akreditiranih laboratorijev ugotovilo, da je bilo v minulih letih kar 7,7 odstotka vzorcev atipičnih, kar je seveda lahko dokaz, da je šlo za dopinško prevaro.

Ironija britanske dopinške zgodbe, če se bo seveda pokazala za resno, pa je zagotovo, da bo Bonarjeve trditve preverila britanska protidopinška agencija, ki od države dobiva 8,7 milijona evrov, da London svetu predstavlja britanski šport kot model preglednosti. Zanimivo je tudi, da UKAD nadzoruje rusko protidopinško agencijo pri razčiščevanju nedavnih afer, v Riu pa bo nadzorovala vse dopinške postopke.