Hočevar najstarejši in najhitrejši

Slovenski kanuist Simon Hočevar je evropsko prvenstvo začel z bronom, današnji šprint odpovedan zaradi slabega vremena.

Objavljeno
11. maj 2013 11.08
25.3.2011 Slovenija, Ljubljana. Kanuist Simon Hocevar, po voznji v slalomu, Tacen 2011.FOTO:JURE ERZEN/Delo
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Trnovo ob Soči – V dvajsetih letih se marsikomu življenje obrne na glavo, kanuistu Simonu Hočevarju pa dolg kanuistični staž prinaša le izzive. Na Soči si je ob jubileju svoje prve kolajne z velikih tekmovanj priveslal prvo posamično člansko odličje v spustu na divjih vodah, potem ko je prvenstvo stare celine odprl z bronom.

Ljubljančan že vso svojo kariero slovi kot zbiralec kolajn, doslej si jih je v spustu priveslal pet – vse bronaste –, od tega štiri na svetovnih prvenstvih (1993, 1995, 2000, 2002) in eno na EP (1999). Njegova športna pot je sicer nato doživela odmik v slalom, zlasti ker mu je ta kot olimpijska panoga ponujal večji izziv in ga leta 1996, 2000 in 2004 tudi popeljal na OI. Po lanskem neuspešnem lovu za nastopom v Londonu se je čez zimo odločil, da se letos povsem posveti spustu, svoji prvi ljubezni, in včeraj doživel tudi največji trenutek dvajsetletne kariere. Nepričakovano je postal prvi Slovenec, ki je že ob odprtju domačega šampionata stopil na zmagovalni oder, in to kot najstarejši član izbrane vrste. Popoldne pa se je z Blažem Cofom in Luko Žgajnarjem veselil še brona na ekipni tekmi.

»Nisem računal, da lahko v klasičnem spustu pridem tako visoko. Letos sem bil na nekaj tekmah precej izenačen s Hrvati, tako da sem vedel, da lahko posežem visoko, a kolajne nisem pričakoval. Dan pred tekmo sem izvedel, da bo pred mano startal Santamaria, najboljši s francoskih izbirnih tekem. Domala ves čas sem bil v koraku z njim, v srednjem delu sem bil hitrejši, v cilju pa sem še pospešil. Izkazalo se je, da sem bil res dobro pripravljen, tudi ritem je bil dober,« se je veselil Hočevar, eden redkih Slovencev, ki se lahko pohvalijo z uspešno kariero tako v spustu kot slalomu, v katerem je bil leta 1996 tudi evropski prvak.

Skrajšana proga mu ni delala težav, četudi si je želel, da bi tekmo opravili na prvotni trasi, skrbi si ne dela niti pred današnjim šprintom, v katerem pa za enega glavnih favoritov za zlato med kajakaši velja Nejc Žnidarčič. Včeraj mu ni šlo od rok, kot si je sam želel, bil je šesti, dve mesti za mladim Simonom Ovnom, ki je v vrhunski formi in je le še potrdil, da naslov državnega prvaka pred tednom dni ni bil naključje. No, Oven in Tim Kolar sta nato osvojila srebrno kolajno med ekipami. »Bilo je dobro, pred tekmo sem bil sicer živčen, saj nisem vedel, kaj lahko pričakujem. S četrtim mestom sem zelo zadovoljen. Takega rezultata nisem pričakoval, ker niti nisem vedel, koliko sem napredoval čez zimo. Tudi za tekmece nisem vedel, kako dobri so,« se je smejalo Ovnu, medtem ko sta bila Tim Kolar in Maks Frančeškin 13. in 19.

Sicer pa je od naših nastopil še Blaž Cof, ki je med kanuisti končal kot sedmi, kajakašica Ajda Novak je bila 17., dvojec Peter Žnidaršič-Luka Žgajnar osmi, kanuistka Beti Medved pa četrta.