Tiskane izdaje
Berlin – Podobno kot pred 12 leti, ko je evropsko prvenstvo prav tako kot v minulem tednu gostila nemška metropola, so se v slovenskem taboru razveselili kolajne. Takrat je bila junakinja Alenka Kejžar, to pot je na odru stal Damir Dugonjić. Zato je včeraj, ko je med našimi skočila v vodo le še Gaja Natlačen, zadovoljen zapuščal Berlin.
Večina članov slovenske izbrane vrste, ki je bila vendarle precej bolj pisana kot na lanskem SP v Barceloni, se bo vrnila domov danes, prav udarna aduta, oba po dvakrat v finalu, Dugonjić in Tjaša Oder, pa sta potovala že včeraj. Oba imata natrpan urnik, za počitnice jima preprosto zmanjkuje časa, a ta čas je najpomembneje, da sta z berlinsko bero zadovoljna: prvi je drugič zapored na prvenstvu stare celine v poletni sezoni, torej v 50-metrskem bazenu, osvojil kolajno, Odrova se je bolj kot kdajkoli na 4. mestu finalne predstave na 1500 m prosto približala eliti. »Sem na pravi poti, tudi jaz bom še stala na stopničah,« nam je odločno omenila nekdanja mladinska svetovna prvakinja.
Zgodba njenega sokrajana z Raven na Koroškem pa je sploh posebna. Pred dvema letoma se je v Debrecenu na madžarskem vzhodu veselil naslova evropskega prvaka, lani je bil na svetovnem prvenstvu dvakrat 4. Tokrat je ob vidno slabši pripravljenosti med elito stare celine trepetal za kolajno, predzadnji dan prvenstva vendarle osvojil bron, nato pa nam dve uri po tekmi, ko so se čustva umirila, zbrano dejal: »Ni več nikakršnih ugank, vračam se domov, priprave za svetovno prvenstvo 2015 in nato olimpijske igre bom opravil le pod vodstvom Matije Medveška. On me najbolje pozna, v primerjavi z ameriškimi trenerji lahko pozornost pri delu lahko usmeri le meni. Onstran Atlantika je drugače. Saj nikomur od strokovnjakov tam ni vseeno, kaj se dogaja s teboj – četudi je včasih videti tako –, toda ko je v skupini 30 ali celo več plavalcev, je seveda neizvedljivo, da bi ti namenjal vso pozornost.«
O učinkovitosti dela v ameriški vodi se med evropskimi strokovnjaki in posledično tudi plavalci že dolgo krešejo mnenja, Dugonjić pri tem zdaj ne skriva, da je bilo zanj treninga približno tretjino manj kot leto prej. »Tudi zaradi obnove bazena, ko smo se na Berkeleyju en mesec morali voziti drugam,« je omenil in nato tudi priznal, da vseh težav ob vrnitvi v Slovenijo in nazadnje na odprtem državnem prvenstvu na domačih Ravnah ni hotel obešati na velik zvon: »Predvsem na 50 m prsno sem si mislil, da ne bo težav glede novega odmevnega uspeha.« Ko pa smo ga vprašali o konkurenčnosti klubske kolegice Tjaše Oder, v Berlinu najuspešnejše slovenske plavalke (4. na 1500 m prosto, 8. na 800 prosto), češ da so tudi glede nje že navzoči dvomi o treningu onstran Atlantika, pa nam je odgovoril: »Ko si študent, je vendarle drugače. Pridobiš tekmovalni občutek, delo v skupini je drugačno in interno bolj konkurenčno kot pa pozneje v ZDA, ko le še vadiš in zelo redko tekmuješ. Kakorkoli, Tjaša je zelo dobro nastopila v Berlinu, verjamem, da bo to še nadgradila.«
Seveda pa si zdaj tudi sam želi napredovati. Cilji so višji kot kdajkoli, garal bo za vrhunski nastop na olimpijskih igrah. »Žena Camilla bo z menoj v Sloveniji in se bo za dve leti poslovila od študija. Gre pač za enkratno priložnost brezhibne olimpijske priprave. Povrhu ji je pri nas zelo všeč, z mojimi domačimi se dobro zastopi, uživa na Koroškem, v hribih, naravi, hrani,« je 26-letni plavalec omenil ob slovesu z Berlinom. Pred njim sta zdaj tekmi svetovnega pokala v Dohi in Dubaju in nato nekaj oddiha v pričakovanju ambicioznih priprav.
Sicer pa bo glavno nemško mesto večini slovenskih plavalcev ostalo v lepem spominu. Ob Odrovi se je v soboto z 11. mestom v polfinalu na 200 m deflin po polletni odsotnosti zaradi poškodbe rame uspešno vrnila h konkurenci Anja Klinar, kot zadnja med 11 slovenskimi reprezentanti pa je včeraj tekmovala še Gaja Natlačen, Fužinarjeva novinka v izbrani vrsti. Dijakinja ravenske gimnazije je na 400 m prosto s časom 4:17,69 zasedla 19. mesto.
