Kar ima večina ljudi rada, Semenič ne mara

Ljubljana – Čeprav se je Anže Semenič na lanski prireditvi za veliko nagrado Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Čajkovskem izkazal z 8. in 4. mestom, pred tokratnima preizkušnjama na tamkajšnji veliki skakalnici Snežinka (HS-140) še zdaleč ni bil med favoriti. Zato je s sobotnim 2. mestom za Robertom Kranjcem in nedeljsko zmago, svojo krstno v poletnem »svetovnem pokalu«, presenetil vse – tudi sebe.

»Še na zadnjih treningih pred odhodom v Rusijo sem skakal precej spremenljivo, sem se pa že predtem v Hakubi, kjer sem zasedel 18. in 20. mesto, prepričal, da lahko tudi z ne najboljšimi poskusi brez večjih težav posežem po točkah. Zato sem v Čajkovskem tekmoval sproščeno,« je povedal Semenič in priznal, da so se mu minuli konec tedna pokrili vsi dejavniki – z razmerami, skoki in skakalnico.

Zaupanje vase si je – tako kot reprezentančni kolegi – izdatno okrepil na uradnem treningu, na katerem so pravzaprav vsi Slovenci leteli kot naviti. »Že na dolgem potovanju proti prizorišču tekmovanja, z Dunaja smo leteli proti Moskvi in od tam proti Permu, od koder smo se še štiri ure in pol z avtobusom vozili do Čajkovskega, nas je spremljala pozitivna energija. Po prvih skokih in tekmi pa je bilo vzdušje v ekipi še toliko boljše,« je 23-letni član kluba Tržič FMG podoživel uvodno tekmo na veliki napravi Snežinka, na kateri je moral priznati premoč zgolj Kranjcu.

»Leteči Kranjčan« je na njej s skokoma, dolgima 141 in 145,5 metra, dvakrat izboljšal rekord skakalnice in zdelo se je že, da je nepremagljiv. Toda nedeljska preizkušnja je vnovič pokazala, da je sleherna tekma poglavje zase. »Na to, da bi lahko zmagal, nisem pomislil, sem pa v soboto videl, da sem lahko drugi. Z Nejcem Frankom, pomočnikom glavnega trenerja Gorana Janusa, ki ga v Rusiji sicer ni bilo, sva naredila analizo mojih skokov. Rekel mi je, kaj moram še izboljšati, in na to sem bil potem osredotočen v nedeljo, ko sta mi uspela še boljša skoka,« je razkril Semenič, ki je imel na drugi tekmi s 143 in 134 metri v obeh serijah najboljšo oceno in je tako zasluženo zmagal.

Po 143-metrskem poskusu je lepo pristal brez težav. »Tudi Robi, ki ga je dan prej odneslo do 145,5 metra, mi je omenil, da pri doskoku ni imel nobenih problemov, tako da je mogoče na tej skakalnici poleteti še kakšen meter dlje,« je presodil 191 cm visoki skakalec iz vasi Zadraga v občini Naklo in potrdil, da je velika naprava Snežinka dejansko zelo podobna novi Bloudkovi velikanki v Planici. »No, pa saj so vse skakalnice zdaj grajene po istem kopitu,« je razložil Semenič in v smehu pristavil, da očitno mora biti nekaj v ruskem zraku, da mu gre tam tako dobro od nog. Tamkajšnja hrana namreč ni ravno po njegovem okusu, zato ima s seboj vedno prepečenec in kosmiče.

»A moram priznati, da sem precej izbirčen. Kar ima večina rada, sam ne maram; tako ne jem sira, šunke ... Bolj prisegam na marmelado,« je zaupal Semenič, ki pred zadnjima dvema preizkušnjama v Hinzenbachu (1. 10.) in Klingenthalu (2. 10.) v skupnem seštevku velike nagrade FIS kot drugi najboljši Slovenec za Kranjcem (6.) zaseda 9. mesto. A njegov glavni cilj ostaja zima, v katero si želi skočiti bolje kot lani, ko je dolgo lovil želeno formo in jo ulovil šele na finalu svetovnega pokala v Planici, kjer je prispeval svoj delež k 2. mestu Slovenije na ekipni preizkušnji. Ta uspeh je sicer zanj po teži takoj za moštveno planiško zmago 2015 in še pred nedeljskim podvigom v Čajkovskem.