Ker je za njegovo kost potreboval šest žag, za zdravnika zdaj tarzan

Slovenski boksar Dejan Zavec se spogleduje še z enim dvobojem v ZDA.

Objavljeno
12. december 2013 10.17
Tiskovna konferenca Dejana Zavca v Ljubljani, 11. december 2013
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Ljubljana – Najboljši slovenski boksar Dejan Zavec uspešno okreva po operaciji desnega zapestja, ki jo je pred devetimi dnevi v jeseniški bolnišnici opravil dr. Janez Pšenica. Zato se nadeja, da si bo že čez dober mesec znova nataknil boksarski rokavici in se začel s polno paro pripravljati za naslednji obračun, ki bi ga lahko imel že aprila 2014.

A poškodba, ki se je vlekla kakšni dve leti, še zdaleč ni bila tako nedolžna, kot je sprva menil. »Ker so se bolečine v zadnjem obdobju okrepile, sem se nič hudega sluteč odpravil na pregled z magnetno resonanco, s katero so ugotovili večkratni odlom na koncu dlančnice. Zato mi je moral dr. Pšenica odrezati več kot pol centimetra kosti in vstaviti približno sedem centimetrov dolgo kovinsko ploščico, ki me zdaj še moti, vendar naj bi že kmalu lahko z roko počel vse, kar sem predtem,« je pojasnil Zavec.

Na vprašanje, ali bi ga lahko ploščica ovirala med dvoboji, je odvrnil, da bi ga utegnila dejansko motiti med njegovo značilno visoko držo rok v obrambnem položaju. A sam na vse skupaj kot vedno gleda pozitivno. »Upam, da mi je dr. Pšenica uredil roko tako, da bo daljša za tista dva centimetra, ki sta mi sem ter tja zmanjkala. Ne bi se tudi branil, če bi bil moj udarec zaradi kovinske ploščice poslej (še) močnejši,« si je 37-letni Ptujčan zaželel v smehu in razkril zanimivo anekdoto z nedavne operacije. Po njej mu je namreč dr. Pšenica rekel, da mora biti res pravi »tarzan«, saj običajno za takšne posege potrebuje eno žago, za njegovo kost pa jih je zamenjal kar šest.

Ob tem je Zavec na novinarski konferenci, po kateri je podaljšal sponzorsko pogodbo s Petrolom, obujal spomine na svoje dosedanje vrhunce (mimogrede: ravno včeraj so minila štiri leta od njegove zmage nad Južnoafričanom Isaacom Hlatshwayem v Johannesburgu in osvojitve naslova svetovnega prvaka v velterski kategoriji po različici IBF) in že napovedal nove. »Če sodim po pripravah za oktobrski obračun s Sebastianom Allaisom, med katerim(i) nisem imel nobenih težav, verjamem, da imam lahko še štiri do pet dvobojev. Odpirajo se različne možnosti, zdaj pa se zdi najbolj dosegljiva ta, da bi boksal za naslov evropskega prvaka, ki si ga lasti Italijan Leonard Bundu,« je razložil »Mr. Sympathikus« in pribil, da se kljub dvema slabima izkušnjama (Andre Berto in Keith Thurman) spogleduje še z enim nastopom v ZDA (»V tretje gre rado, mar ne?«), njegov končni cilj pa sega vse do naslova svetovnega prvaka.

»Treba je verjeti v to in jaz verjamem, zato bom ves čas pripravljen čakal na svojo priložnost. V boksu se pač čez noč dogajajo veliki preobrati, hitro se lahko kdo tudi poškoduje in potem te pokličejo kot zamenjavo. Tako sem že bil (in sem še vedno) v igri za dvoboje z Miguelom Cottom, Paulom Malignaggijem in Victorjem Ortizom,« je zaupal najboljši slovenski boksar, ki mu bo februarja potekla pogodba z menedžerjem Ulfom Steinfortom. A jo bo najverjetneje podaljšal; njegov klub SES je pač ta čas že eden od najbogatejših v Evropi, kar potrjuje tudi podatek, da so pravice za izvedbo tretjega dvoboja med Robertom Stieglitzem in Arthurjem Abrahamom (1. marca '14) odkupili za kar 2,28 milijona evrov.