Kittel noče razkriti svoje moči

Dublin – Marcel Kittel je najboljši šprinter sveta. Na začetku Gira je to pokazal z dvema zmagama, ki sta vsaka zase prava šprinterska pravljica. V Belfastu je prepričljivo udejanjil delo moštva in zmagal v slogu Marka Cavendisha, v Dublinu pa je zmagoslavje ob rojstnem dnevu plod izjemne moči.

Še 50 metrov pred ciljem je bil orjak širokih ramen iz Nemčije (visok je 189 cm in težak 86 kg) v izgubljenem položaju. A se je s petega mesta na zmagovalni oder v desetih sekundah izstrelil kot raketa. »V zadnjih dveh kilometrih je bila cesta ozka. Bili smo v ospredju, žal pa sem se na enem izmed ovinkov znašel v 'sendviču'. Bil sem razpet med padcem in izgubo položaja. Ostal sem nekolikanj v ozadju, vendar se nikoli ne predam, če imam priložnost zmagati. Ko sem po zadnjem ovinku videl cilj, sem se osredotočil nanj,« je Nemec opisal izjemno akcijo, ki je navdušila vse.

Po sijajnih predstavah Kittla se je razvila velika debata o tem, kolikšno moč je razvil v zadnjih desetih sekundah izjemnega šprinta. Novinarji so želeli zvedeti, kakšne so številke na merilcu moči. Vendar jih niso dobili. Kittel je namreč rekel, da jih še ne pozna, a četudi bi jih, ne bi razkril, s kakšno močjo kolesari. »Seveda poznam računalniške izpise in vem, kolikšne so številke moje maksimalne moči. Vendar jih bom zadržal zase. Gre za veliko znanost kot v moto športu. Če bi tekmeci videli moj izpis merilca moči in diagrame, bi lahko z njimi zgradili strategijo. Če tekmeci vedo, s koliko moči kolesarim na vzponih – krajših in daljših – bi lahko dvignili ritem in naredili vzpone težje, da bi se me otresli,« je Kittel pojasnil, zakaj skriva podatke.

Kittlovih 2000 vatov

Zagotovo pa je zelo zanimivo, da kolesarji zadnje čase čedalje bolj skrivajo svoje podatke. Nekoč so bili merilci hitro dostopni po etapah. Lani, ko je 26-letni Nemec kot za šalo premagoval Marka Cavendisha na Touru, je bilo veliko govora o njegovi moči. Takrat je Britanec povedal, da se njegova maksimalna moč v šprinterskih zaključkih suče okrog 1500 vatov. Strokovnjaki s tega področja so izračunali, da je Cavendish v ravninskih etapah, v katerih ne izgubi preveč moči, razvil približno 1590, Kittel pa do 1890 vatov. Luka Mezgec, ki zagotovo ve, kolikšna je njegova moč, je pred Girom v pogovoru za Delo dejal, da je največja čez 2000 vatov. Največjo možno na treningih ni težko razviti niti izmeriti. Na dirkah jo je po 180 in več prekolesarjenih kilometrih nemogoče razviti. Bo kar držal povprečen izračun, da je največja možna moč v etapnih šprintih na Giru, Touru in Vuelti približno 1800 vatov.

Kakorkoli že, nosilec rumene majice Michael Matthews, ki je že ničkolikorat na lastni koži občutil izjemno Kittlovo moč, meni, da je najhitrejši Zemljan. Na ravninskih etapah je ta čas v polni formi nepremagljiv.

Težave je imel le Brajkovič

Slovenski kolesarji so brez večjih zapletov prestali stresne etape v irskem dežju in vetru. Nekaj težav v drugi etapi je imel Jani Brajkovič, ki mu je 12 kilometrov pred ciljem počila zračnica. Vsi štirje – od Brajkoviča in Boruta Božiča v Astani, Jana Polanca v Lampreju in presrečnega Luke Mezegca v Giantu – so odlično opravili delo pomočnika. Božič je v šprinterskem razpletu v Dublinu sijajno vodil Scarponija, ki je pridobil 11 sekund v primerjavi s tekmeci. Pred tem se je Italijan zapletel v zelo neroden padec, a se je hitro pobral.