Kladivo nekoč spet prek 80 m, krogla prvič prek 21?
Nejc Pleško vadi z Vladimirjem Kevom, Blaž Zupančič z Lovrom Umkom, oba v kvalifikacijah EP zamudila priložnost za napredovanje.
Odpri galerijo
Danajšnje kvalifikacije so se Nejcu Plešku povsem ponesrečile, saj je za svojim najboljšim letošnjim rezultatom zaostal za več kot sedem metrov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Berlin – Prvič po svetovnem prvenstvu v Berlinu 2009 (Primož Kozmus in Miran Vodovnik) je imela Slovenija na velikem tekmovanju spet kombinacijo moškega meta kladiva in suvanja krogle. Nejc Pleško in Blaž Zupančič sta v zadnjem obdobju prikazala lep napredek, njuna trenerja, Vladimir Kevo in Lovro Umek, pa vidita svoja varovanca v prihodnjih nekaj letih še veliko višje. Včeraj sta sicer svoji priložnosti v kvalifikacijah EP v Berlinu zapravila.
Slovenska atletika – in tudi slovenski šport – je največje uspehe doživela z moškim metom kladiva in Primožem Kozmusom. Do najboljših rezultatov ga je popeljal Kevo, ki zadnji dve sezoni bdi nad Nejcem Pleškom. Ta je letos prvič prebil 75 metrov, pri čemer sta z novim trenerjem uvedla kar nekaj zelo pomembnih sprememb. »Spremenila sva tehnični model meta, ga dvignila na višjo raven, kar ni preprosto. Veliko lažje je, če ga trener in tekmovalec skupaj sestavljata od začetka, kot pa če ga potem na novo in je treba pozabiti vse staro. Model sva stabilizirala, zdaj bova počasi delala na razvoju moči. Nejc je k meni sicer prišel telesno dobro pripravljen, je eksploziven, hiter in na tem bova zdaj gradila,« pravi Kevo, ki vidi le pozitivne stvari v tem, da Pleško trenira skupaj z dvema Brazilcema, Alanom da Silvo Wolskim in Wagnerjem Domingosom, prav Slovenec pa je letos dosegel najboljši rezultat, ko je v Zagrebu kladivo pristalo pri 75,54 metra.
»Napredek sicer ni zelo velik, a pomembno je, da je postal stanoviten pri metih okoli 74 metrov,« poudarja Kevo, ki vidi svojega varovanca v prihodnje tudi pri precej večjih daljavah. »Vidim ga, da bo presegel 80 metrov. Gotovo mu bo to uspelo, težko pa rečem, kdaj. Star je slabih 26 let, na OI v Tokiu bo torej 28, zanj idealen pa bo naslednji olimpijski cikel,« razmišlja naš uveljavljeni trener, ki pravi, da se Pleško lahko s Kozmusom primerja po delavnosti, sistematičnosti, pravem pristopu k treningu. Seveda pa je bil Kozmus pravi šampion.
»Primož je bil eden in edini, imel je nekaj več. Njegov tehnični model je bil eden najboljših na svetu, občutek, kakršnega je imel on, imajo le redki. V naslednjih letih bo treba v Nejca veliko vložiti, potem pa bomo videli, kaj bomo lahko izvlekli iz njega. Zdaj smo pri njem na točki, kot smo bili pri Primožu po operaciji, ko smo rekli, da gremo do konca, sestavili smo pravo ekipo, vse je bilo dodelano. Treba je ustvariti takšne razmere, da bi za OI v Tokiu stopili na višjo raven. Nejc si zares želi narediti korak naprej,« še pravi Kevo o Plešku, ki je pred tem treniral pod vodstvom Lovra Umka.
Slednji ima na tem prvenstvu vseeno dva varovanca – edini ob Roku Predaniču z Anito Horvat in Luko Janežičem –, saj poleg Martine Ratej trenira tudi Blaža Zupančiča. Ta je letos osebni rekord v suvanju krogle izboljšal kar za meter, z 18,93 na 19,94. »Popravil je tehniko, s katero ima sicer še vedno težave, kadar si preveč želi dober rezultat, ima dober občutek za rotacijo, je hiter, manjka pa mu še veliko moči, tu močno zaostaja za tekmeci,« pojasnjuje Umek ter ob tem potarna, da delo močno otežuje usklajevanje z Zupančičevim študijem, še posebej težko je vse skupaj v izpitnem obdobju.
Tako trenira le šestkrat na teden, jasno je, da se bo za nadaljnji napredek treba žrtvovati in mladi metalec – šteje 23 let – je nared za to. »Najprej bova prešla na osem treningov tedensko, nato pa na deset, prevelik preskok naenkrat bi bil preveč za telo. Čez noč ne gre, treba je graditi in počasi dodajati, a fant je vsekakor pravi. Je osredotočen, predan, ve, kaj hoče,« pravi Umek, ki ima z Zupančičem prav tako še velike načrte, pri čemer je državni rekord Mirana Vodovnika izpred 12 let 20,76 m.
»Verjamem, da bo Blaž nekoč kroglo sunil prek 21,5 metra. Ima namreč ogromno rezerv. V štirih, petih letih bi lahko dosegel takšen rezultat, najprej pa mora seveda prebiti mejo 20 metrov, kjer pa igra pomembno vlogo psihična ovira,« še dodaja Umek, zadovoljen, da se bo nekoliko zamaknila gradnja štadiona v Šiški, kar pomeni, da bodo lahko atleti še naslednjo zimo vadili v dvorani, prav napredek preko zime pa bo zelo pomemben.
Tako Pleško kot Zupančič sta bila danes v Berlinu sicer daleč od svojih najboljših predstav, za finale pa sta bili dovolj skromni daljavi, v metu kladiva 73,19 in v suvanju krogle 19,70. Pleško je zgolj z enim veljavnim metom dosegel 68,29 m in zasedel predzadnje, 29. mesto, Zupančičev najboljši poskus pa je meril 18,83. Bil je 25.
Jutri čakajo v Berlinu kvalifikacije še skakalko s palico Tino Šutej, ki meri na finale (norma je 455 cm), v njem pa na izboljšanje svoje najboljše uvrstitve na EP doslej, 10. mesta.
Slovenska atletika – in tudi slovenski šport – je največje uspehe doživela z moškim metom kladiva in Primožem Kozmusom. Do najboljših rezultatov ga je popeljal Kevo, ki zadnji dve sezoni bdi nad Nejcem Pleškom. Ta je letos prvič prebil 75 metrov, pri čemer sta z novim trenerjem uvedla kar nekaj zelo pomembnih sprememb. »Spremenila sva tehnični model meta, ga dvignila na višjo raven, kar ni preprosto. Veliko lažje je, če ga trener in tekmovalec skupaj sestavljata od začetka, kot pa če ga potem na novo in je treba pozabiti vse staro. Model sva stabilizirala, zdaj bova počasi delala na razvoju moči. Nejc je k meni sicer prišel telesno dobro pripravljen, je eksploziven, hiter in na tem bova zdaj gradila,« pravi Kevo, ki vidi le pozitivne stvari v tem, da Pleško trenira skupaj z dvema Brazilcema, Alanom da Silvo Wolskim in Wagnerjem Domingosom, prav Slovenec pa je letos dosegel najboljši rezultat, ko je v Zagrebu kladivo pristalo pri 75,54 metra.
»Napredek sicer ni zelo velik, a pomembno je, da je postal stanoviten pri metih okoli 74 metrov,« poudarja Kevo, ki vidi svojega varovanca v prihodnje tudi pri precej večjih daljavah. »Vidim ga, da bo presegel 80 metrov. Gotovo mu bo to uspelo, težko pa rečem, kdaj. Star je slabih 26 let, na OI v Tokiu bo torej 28, zanj idealen pa bo naslednji olimpijski cikel,« razmišlja naš uveljavljeni trener, ki pravi, da se Pleško lahko s Kozmusom primerja po delavnosti, sistematičnosti, pravem pristopu k treningu. Seveda pa je bil Kozmus pravi šampion.
»Primož je bil eden in edini, imel je nekaj več. Njegov tehnični model je bil eden najboljših na svetu, občutek, kakršnega je imel on, imajo le redki. V naslednjih letih bo treba v Nejca veliko vložiti, potem pa bomo videli, kaj bomo lahko izvlekli iz njega. Zdaj smo pri njem na točki, kot smo bili pri Primožu po operaciji, ko smo rekli, da gremo do konca, sestavili smo pravo ekipo, vse je bilo dodelano. Treba je ustvariti takšne razmere, da bi za OI v Tokiu stopili na višjo raven. Nejc si zares želi narediti korak naprej,« še pravi Kevo o Plešku, ki je pred tem treniral pod vodstvom Lovra Umka.
Ogromno rezerv
Slednji ima na tem prvenstvu vseeno dva varovanca – edini ob Roku Predaniču z Anito Horvat in Luko Janežičem –, saj poleg Martine Ratej trenira tudi Blaža Zupančiča. Ta je letos osebni rekord v suvanju krogle izboljšal kar za meter, z 18,93 na 19,94. »Popravil je tehniko, s katero ima sicer še vedno težave, kadar si preveč želi dober rezultat, ima dober občutek za rotacijo, je hiter, manjka pa mu še veliko moči, tu močno zaostaja za tekmeci,« pojasnjuje Umek ter ob tem potarna, da delo močno otežuje usklajevanje z Zupančičevim študijem, še posebej težko je vse skupaj v izpitnem obdobju.
Tako trenira le šestkrat na teden, jasno je, da se bo za nadaljnji napredek treba žrtvovati in mladi metalec – šteje 23 let – je nared za to. »Najprej bova prešla na osem treningov tedensko, nato pa na deset, prevelik preskok naenkrat bi bil preveč za telo. Čez noč ne gre, treba je graditi in počasi dodajati, a fant je vsekakor pravi. Je osredotočen, predan, ve, kaj hoče,« pravi Umek, ki ima z Zupančičem prav tako še velike načrte, pri čemer je državni rekord Mirana Vodovnika izpred 12 let 20,76 m.
»Verjamem, da bo Blaž nekoč kroglo sunil prek 21,5 metra. Ima namreč ogromno rezerv. V štirih, petih letih bi lahko dosegel takšen rezultat, najprej pa mora seveda prebiti mejo 20 metrov, kjer pa igra pomembno vlogo psihična ovira,« še dodaja Umek, zadovoljen, da se bo nekoliko zamaknila gradnja štadiona v Šiški, kar pomeni, da bodo lahko atleti še naslednjo zimo vadili v dvorani, prav napredek preko zime pa bo zelo pomemben.
Tako Pleško kot Zupančič sta bila danes v Berlinu sicer daleč od svojih najboljših predstav, za finale pa sta bili dovolj skromni daljavi, v metu kladiva 73,19 in v suvanju krogle 19,70. Pleško je zgolj z enim veljavnim metom dosegel 68,29 m in zasedel predzadnje, 29. mesto, Zupančičev najboljši poskus pa je meril 18,83. Bil je 25.
Jutri čakajo v Berlinu kvalifikacije še skakalko s palico Tino Šutej, ki meri na finale (norma je 455 cm), v njem pa na izboljšanje svoje najboljše uvrstitve na EP doslej, 10. mesta.
