Ko se sprosti šest milijonov voltov energije in čustev

Montpellier – Ko je leta 2008 v peti etapi v Chateaurouxu slavil prvo zmago na Touru, je Mark Cavendish zapisal, da se je počutil, kot bi se iz njega sprostilo 6 milijonov voltov čustev in energije. Tudi v naslednjih dveh ducatih zmagoslavij je bila »voltaža« čustev milijonska, toda nobena ni bila doživeta tako adrenalinsko.

V vsaki zmagi je užival, saj mu Tour pomeni največ, več kot SP, na katerem je že osvojil mavrično majico. Tour je najbolj priljubljena dirka na svetu in spektakel, ki prinaša slavo in denar, a tudi neprijetnosti, kakršno je doživel po incidentu v ciljnem prerivanju, ko ga je naslednji dan jezni gledalec polil z urinom ... Cavendish vsako leto dobi nekaj etap, vendar ne tako lahko, kot se zdi, kar je bilo videti tudi na letošnji dirki, ko sta mu štirikrat vzela slavo Nemca Marcel Kittel in Andre Greipel. »Na Touru je vse težko. Ko v zadnjih 150 metrih pritisnem na pedala in mi ni mar za nevarnost, pozabim tudi na težave. Vidim le ciljno črto. To je deset sekund maksimalne hitrosti in popolnega užitka,« je Cavendish, ki je v karieri slavil 141 zmag (97 etapnih) opisal občutke, ko se mu sprosti energija. Vsako leto jo akumulira na treningih (letno prekolesari okrog 45.000 kilometrov) in jo skladišči v telesu. Čeprav je šprint zaradi brezkompromisnih kolesarjev stresen in nevaren, Cavendish o tem ne govori. Raje pohvali ekipo in spodbuja visoko motiviranost. Tudi o pritiskih nerad razpreda, ker ve, kaj od njega pričakujejo. Njegova predana in uigrana moštva so ključ do zmag. Pravi, da ima sam psihično moč, ekipa mu da telesno, saj ga z minimalno porabo energije pripelje v zaključno akcijo. Lani se je v dresu Skya počutil omejenega. Moštvo je bilo podrejeno Bradleyju Wigginsu. Zato je britansko druščino zapustil in našel šprintersko srečo v Omega-Quick Stepu. Belgijci so razumeli njegove želje in mu s Tonyjem Martinom, Matteom Trentinom in zadnjim možem Gertom Steegmansom naredili šprinterski vlak, ki so ga poimenovali »Cavendish express«.

Britanec je navkljub letošnjim porazom najboljši šprinter svojega rodu. Žezlo je prevzel od Maria Cipollinija, Erika Zabla in Robbieja McEwena, ki so v zadnjih 20 letih slavili po 12 zmag. Na prvem Touru je Cavendish zmagal štirikrat, na drugem, leta 2009, šestkrat, na tretjem in četrtem leta 2010 in 2011, ko je osvojil zeleno majico, po petkrat, lani trikrat. Na Elizejskih poljanah je štiri leta nepremagljiv ...

V petkovi etapi je presenetil tudi sebe, ko se je znašel v Contadorjevi ubežni skupini. Bolj kot njegova prepričljiva zmaga je odmeval razplet, v katerem je Froome prvič pokazal slabost. V zadnjih 31 kilometrih je zaostal za razpoloženo ekipo Saxo Banka za dobro minuto. Poraženec dneva je bil Alejandro Valverde. Potem ko je amatersko menjal počeno zračnico, je slabih 10 minut. Za menjavo je potreboval 15 sekund, namesto da bi vzel kolo prvega pomočnika in ujel Froomovo skupino. »Potem ko Valverde ni želel sodelovati v visokem ritmu, smo na koncu navili ritem do konca, ko smo videli, da so tekmeci s Froomom vred v težavah. Karavano smo razbili na prafaktorje. Razlika 3:57 ali pač 2:45, kolikor jo imam sedaj, ni spremenila naše strategije. Osredotočili smo se na Alpe, kjer bomo napadli z vsemi sredstvi,« je komentiral najbolj vetrovno etapo Contador, ki je postal prvi izzivalec rumene majice. Trinajsta etapa je bila odličen uvod v nedeljski 21 km dolg vzpon s 7,6-odstotnim povprečnim naklonom na Mt. Ventoux. Froome, ki je tudi v 13. etapi ostal osamljen v karavani (poznala se je odsotnost poškodovanega Boasson-Hagna), upa, da na »Velikanu Provanse« ne bo ostal osamljen ...