Tiskane izdaje
Ljubljana – Močno utrujen se je izpod Matterhorna, kjer je bilo prvi konec tedna v juliju svetovno prvenstvu v gorskem maratonu, vrnil najboljši slovenski gorski tekač Mitja Kosovelj. Glede na to, da je bil letos to zanj že tretji maraton, je bil s šestim mestom zadovoljen, za kolajno bi moral sezono načrtovati drugače.
Po tekmi s ciljem na 2585 m je Kosovelj potreboval kakšen dan, da je prišel k sebi, a ne zaradi slabih tisoč metrov premagane višinske razlike, temveč tudi zaradi peklenske vročine: na štartu je bilo 37 stopinj Celzija (!), na cilju pa ne veliko bolje. »Bilo je res nepričakovano vroče, ne glede na višino. Glede na to, da dolgo nisem točno vedel, ali bom sploh nastopil, saj sem tekel tudi na maratonu v Radencih, sem lahko zelo zadovoljen. Če bi štartal nekoliko drugače, bi lahko bil tudi kakšno mesto višje,« je dvakratni svetovni prvak ocenil zahtevno preizkušnjo, na kateri ni manjkalo niti močne konkurence s kenijskimi, ameriškimi in italijanskimi tekači, vključno s trikratnim zmagovalcem in rekorderjem Tommasom Vaccino. To je bilo sicer tudi prvo uradno svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, doslej so te tekme veljale le za »challenge«.
Kosovelj je v Zermattu tekel prvič, s progo se je spoznaval nekaj dni prej, v družbi sestre Mateje, ki jo je letos od tekmovanj odtegnila poškodba hrbta. »Sicer nekaj dni pred tekmo ne moraš kaj veliko storiti in skakati po celi progi. Sem pa dobil dober pogled in tako tudi lažje razporedil moči,« je povedal o slikovitem vzponu, ki ga je premagal v času 3;08:54. Kolajna je bila dosegljiva, za njo je zaostal za slabih pet minut. A zanjo bi moral izpustiti Radence, je vedel. »Maratoni so se nabrali, v treh mesecih sem odtekel tri. Tako ni bilo več prave energije in moči, da bi zmogel še tisto piko na i,« je povedal tekač, ki se je že v začetku aprila udeležil Maratona Unescovih mest v Italiji (2. mesto), sredi maja pa nato tekel na Maratonu treh src (4.). Po Radencih si je sicer vzel nekaj časa za počitek, nato pa odšel na višinske priprave v Planico. »A smo morali načrte malo spremeniti, saj sem se prehladil in dobil vročino. Tako se je vse skupaj zamaknilo, v Planici pa sem nato treniral do tedna pred tekmo. Veliko treningov sem opravil na ravnini, zmanjkalo pa mi je časa za več treninga v klanec, ki bi mi gotovo koristil. Toda ko si omejen s časom, ne moreš uresničiti vsega,« je povedal 30-letni atlet in še priznal, da mu je bolezen pobrala nekaj moči in samozavesti, ni pa zaradi nje izgubil naslova prvaka.
Tudi v nadaljevanju sezone si bo najprej vzel nekaj več časa za počitek. Septembra ga sicer čaka še eno veliko tekmovanje: SP v gorskem teku v Walesu. Tamkajšnja proga mu sicer ustreza, a Goričan ni bil prepričan, ali se bo lahko pripravil nanj. »V gorskem teku letos sploh še nisem tekmoval, to leto je bilo doslej zelo specifično. Načrtujem počitek, potem pa bom videl, koliko moči bom še imel. Zdaj potrebujem vsaj mesec dni, da obnovim moči, da ne pride do kakšne poškodbe. Treniral bom sicer normalno, kakšnih večjih tekem pa najbrž vmes ne bo,« je načrtoval, tudi že z mislijo na jesenski del sezone, ko bo morda že lovil tudi olimpijsko normo za Rio de Janeiro. »Pravzaprav sploh še ne vemo, koliko znaša norma in kdaj bo začela veljati. Vse je še v zraku. Toda pomembno je dobro načrtovati. Maraton ni disciplina, ki bi jo lahko odtekel vsak teden. Upam, da mi bo uspelo, če še ne jeseni, pa spomladi.«
