Kupovali so na horuk, samo da bi kdo prišel

Pri Barceloni so imeli težave, kako zapraviti 222 milijonov evrov od Neymarja. Prihodnje poletje bo vroč Jan Oblak.

Objavljeno
04. september 2017 00.48
Aljaž Vrabec
Aljaž Vrabec
Padel je svetovni rekord in padel je slovenski rekord. Nogometni klubi so z zapravljanjem milijonov evrov za nove nogometaše presegli vse meje, za največji pretres pa je poskrbel PSG, ko je plačal 222 milijonov evrov za Neymarja. V prestopnem kaosu se vsi niso znašli, veliko težav je imela predvsem Barcelona.

V Barceloni so veliko govorili, a zelo malo storili. Podpredsednik katalonskega kluba Jordi Mestre je 21. julija zatrjeval, da bo Neymar dvestoodstotno ostal pri Barceloni, zatem je šel za 222 milijonov evrov v PSG. Parižani so plačali odkupno klavzulo, zato so imeli Katalonci zvezane roke, toda marsikaj bi lahko storili drugače. Celo v tednih, ko so o Neymarjevem prestopu čivkali že vsi novinarji, direktorji in igralci širom Evrope, so pri Barceloni zagotavljali, da bo brazilski zvezdnik ostal v Barceloni. Če ne drugega, bi lahko s pametnejšim izbor besed zaščitili vsaj ugled kluba, tako pa so ostali brez enega svojih najboljših igralcev, pa še smejali so se jim vsi – vključno s pariškim klubom, ki je preko socialnih omrežij v svet poslal več posmehljivih objav na račun Barcelone.

Katalonci so za Neymarja dobili izjemno odškodnino, toda zatem so se znašli v zagati, kako denar porabiti, saj so vsi vedeli, da imajo polno malho denarja. Pred tem so se sicer že opekli s poskusom nakupa Marca Verrattija (prav iz PSG), toda Italijan je klub jasni simpatiji do Barcelone ostal v Franciji in se celo javno opravičil svojemu klubu.

Brez jasnega načrta

Kako nejasne in nepovezane odločitve je sprejemala uprava Barcelone, nakazuje še več drugih dogodkov. Nakup Verratija bi resda bila misija nemogoče tudi za vse ostale nogometne direktorje tega sveta, toda v Barceloni so potem vzeli brazilskega vezista Paulinha za 40 milijonov iz Guangzhouja. Kot prvo je to nesramno visoka odškodnina za nekoga, ki je zadnji dve sezoni igral v turistični kitajski ligi, in kot drugo je Paulinho povsem drugačen tip nogometaša kot Verratii. Kot da bi hotel najprej kupiti udobno limuzino, nato pa bi vzel robustnega terenca. Resda so se potem pri Barceloni potegovali še za vezista Jeana Serija (Nica), vendar so se čez noč premislili, vezista, ki zna božati žogo, pa potem sploh niso kupili. Enako kot so želeli španskega branilca Iniga Martineza (Real Sociedad), nato pa so se Katalonci hipoma premislili in podobnega nogometaša sploh niso iskali več.

Prav tako so pri Barceloni lovili Thea Hernandeza in Danija Ceballosa, toda šele, ko so izvedeli, da sta oba mlada nogometaša tik pred odhodom k Realu. V zadnjem trenutku so Katalonci želeli speljati vroča mladeniča iz pred nosa večnega rivala, vendar je zatem ostala opazna zgolj popolna izgubljenost katalonskih direktorjev, ki več kot očitno sploh niso imeli pravega načrta, s katerimi nogometaši se želijo okrepiti.

Poleg Paulinha so pri Barceloni kupili še branilca Nelsona Semeda iz Benfice, nazaj v domačo jato so pripeljali Gerarda Deulofeua, za vsaj nekaj veselja pa je je poskrbel Ousmane Dembele. Francoski hitronogi in spretni mladenič naj bi nadomesti Naymarja, toda zanj je Barcelona plačala 105 milijonov evrov, v prihodnje pa bo morala še dodatnih štirideset, kar je trenutno drugi največji prestop v zgodovini.

Pri Barceloni so zatem v zadnjih avgustovskih dneh izrazili željo, da bi se do konca prestopnega roka okrepili še vsaj z enim, če ne dvema nogometašema, toda na koncu ni prišel nihče. Še več – katalonski direktorji so se znova znašli v navzkrižju besed. Direktor Albert Soler je navrgel, da Barcelona ni kupila Philippa Coutinha, ker je Liverpool zanj zahteval dvesto milijonov evrov, toda iz mesta Beatlov so kmalu odgovorili, da ti očitki ne držijo. Komu verjeti, je po tem poletju jasno vsem. In v vsej paniki, kje sploh najti še kakšnega zvezdnika, so Katalonci v zadnjih urah vabili Paula Dyablo, Angela Di Mario, Mesuta Özila … Skoraj kogarkoli, samo da bi prišel. A tako na horuk ne gre. Enako kot na horuk ni PSG kupil Neymarja, ampak je pripravljal teren več mesecev vnaprej.

Dvajset milijonov za slovenski rekord

Rekordnih 222 milijonov evrov za Neymarja je več kot dvakrat več od lanskega rekorda, ko je Paul Pogba za 105 milijonov evrov odšel k Manchester Unitedu. Parižani so podkrepljeni s katarskimi milijarderji, zato si lahko privoščijo vse, zato so v zadnjih prestopnih dneh opravili še en posel. Najstniški zvezdnik Kylian Mbappe prihaja v Pariz le na enoletno posojo iz Monaca, toda PSG se je zavezal, da bo prihodnje poletja zanj odštel kar 180 milijonov evrov. Zdaj jih (še) ni, ker se mora PSG izogniti kazni zaradi morebitnega nespoštovanja pravil Evropske nogometne zveze o finančni stabilnosti klubov.

Na svoj način je prestopno obdobje zaznamovala tudi kazen Mednarodne nogometne zveze za Atletico Madrid, da zaradi nepravilnosti pri novačenju mladoletnih igralcev to poletje ne sme delovati na nogometni tržnici. Če kazni ne bi bilo, bi Atletico skoraj gotovo zapustil Antoine Griezmann, njegov najresnejši snubec je Manchester United.

Blizu odhoda bi bil tudi Jan Oblak, saj slovenskega vratarja želi PSG. V Madrid so avgusta prišli katarski lastniki pariškega kluba, toda dogovora o takojšnjem prestopu niso sklenili. Krožila je celo informacija, da naj bi PSG za Oblaka odštel neverjetnih sto milijonov evrov, toda ker Atletico ne bi mogel najti zamenjave in ker je PSG zapravil že preveč, do prestopa ni prišlo.

Oblak bo prihodnje poletje bržkone postavil nov slovenski rekord in verjetno postal najdražji vratar vseh časov. Vsaj do tedaj je primat prevzel Kevin Kampl. V zadnjih avgustovskih dneh je okrepil Leipzig za dvajset milijonov evrov.