Lanska sezona za Žakljevo prišla prehitro?

Ljubljana – Z dobrim, četudi ne tako blestečim začetkom sezone kot lani, lahko slovenski gorski kolesarji na bližnjem EP znova odkrito merijo na kolajne. Pred tem jih v Nemčiji čaka še en sklop tekem svetovnega pokala, ki bo za Tanjo Žakelj nova psihološka bitka uravnavanja visokih pričakovanj v tej sezoni.

»Ali sem dobro? To me vsi ves čas sprašujejo. Res je, rezultati niso takšni kot lani, ampak sama v njih ne vidim nobene krize. Je pa težko najti konkretne razloge, da se sezona ne razpleta tako kot lani. Vsi smo v drugačni situaciji, tako ekipa kot jaz. Očitno potrebujemo še nekaj dirk,« je povedala Žakljeva in zatrdila, da 11. mesto v Novem Mestu, kjer je znova izgubila tudi dvoboj z Blažo Klemenčič, zanjo ni bilo nikakršno razočaranje. »Iztržila sem, kar sem lahko, na koncu sem bila zadovoljna. To je trenutno moj domet. Razlike so bile majhne, manjka mi še majhen korak do vrhunske forme,« je ocenila.

Najvišja mesta je pač veliko težje braniti kot jih osvajati. Nova sezona ji je prinesla več bremen: visoka pričakovanja, ki si jih nalaga sama, več ima na voljo opreme, ki jo mora testirati, ekipa več dela na prepoznavnosti in promociji ... »Lani je bilo vse veliko bolj sproščeno, bolj spontano in zame veliko lažje,« je priznala občutljiva tekmovalka, pri kateri sta bila dobro počutje in domače okolje vedno zelo pomembna dejavnika rezultatov, zlasti izrazito se je to pokazalo lansko sezono ob začetku sodelovanja z ekipo Unior Tools. Kljub vsemu Žakljeva vztraja pri optimističnem razmišljanju, prepričana je, da bodo vrhunski rezultati še prišli. Poleg tega je tudi ta sezona s 14., 5. in 11. mestom, še vedno druga najboljša doslej. »Lani je bil preskok velik, morda bi bilo bolje, če bi te rezultate dosegala lani, letos pa lanske. Ampak verjamem, da bom prej ali slej še prišla tudi do teh.«

Tudi Miha Halzer, ki je bil sicer prvi slovenski junak na Moravskem, je že lani nizal uvrstitve na zmagovalni oder, a v nasprotju z Žakljevo ni dočakal prve zmage. Ta je prišla, ko je dodal še piko na i svojim prepoznavnim nastopom. »Priznam, da sem bil že kar pod pritiskom zaradi te zmage. Vso lansko sezono sem bil pripravljen nanjo, a se ni izšlo. Letos sem vse skupaj dvignil na višjo raven, še več sem treniral, brez kompromisov sem krenil v sezono,« je povedal simpatični Hrastničan, ki še vedno deluje v amaterski ekipi, zavoljo boljših razmer za trening (in tudi življenja) pa se je pozimi z družino kar preselil na Primorsko. Tam je ves čas trdo treniral, zadnjih šest tednov, ko je stopnjeval formo za tekme svetovnega pokala, se je s kratkimi intervali gnal do skrajnih meja. Vse to z enim ciljem v glavi. Zdaj, ko ga je uresničil, ga bo težko ustaviti, četudi se zaveda, da je v eliminatorju veliko odvisno tudi od sreče in malenkosti. Lani so mu te na EP odnesle zlato, letos je čas za poravnavanje računov.