Medvešek: Novi rod nima ambicij, ki so bile za nas samoumevne

Sedem let po koncu športne kariere ima še vedno plavalno postavo. Še vedno je vsak dan ob bazenu. Še vedno sledi vsem pomembnim teniškim turnirjem in še vedno je odvisen od kokakole. Blaž Medvešek, strokovni komentator na javni televiziji in trener pri mariborskem Braniku, se ne razlikuje veliko od Blaža Medveška, profesionalnega športnika.

Če bi zavrtel čas na začetek svoje športne poti, bi dal spet prednost plavanju pred tenisom. »Plaval sem dvajset let. Res je, da imaš na trenutke vsega čez glavo, a pri meni ni dvoma. Še enkrat bi se odločil enako,« je dejal Blaž Medvešek, nekdanji plavalec, ki hrani v domači vitrini bron s svetovnega prvenstva v Moskvi (2002) in komplet odličij z evropskih prvenstev (zlato – Dublin 2003, srebro – Dunaj 2004, bron – Valencia 2000); vse kolajne si je priplaval na 200 m hrbtno v kratkih bazenih. Kopalke je pospravil leta 2006 zaradi pomanjkanja motivacije. »Vzel sem si krajši premor in posledica tega je bil padec rezultatov. Če sem hotel doseči raven, na kateri sem že bil, je bilo treba spet garati. Ko enkrat nekaj dosežeš, cilji zrastejo, z nižjimi se ne sprijazniš. Da bi jih uresničil, pa jim moraš vse podrediti. Te želje nisem več čutil in odločitev o koncu kariere je bila logična, tudi ne pretežka, predvsem pa pravilna,« razmišlja finalist olimpijskih iger v Atenah 2004.

Spal je do enih popoldne

Šport ga je naučil samostojnosti. »V tem konceptu odraščaš, znaš si organizirati čas, imaš svoj red. Vendar hkrati ne obvladaš osnovnih, vsakdanjih stvari, ki so se jih tvoji vrstniki naučili ob odraščanju. Ko končaš športno pot, si v tem pogledu začetnik,« je opozoril na posledice 100-odstotne osredotočenosti na šport. Kaj je bilo najtežje pri prehodu v vsakdanje življenje brez plavanja? »Kar nenadoma imaš veliko časa. In ne veš, kam z njim. Druga stvar pa je telesna izčrpanost. Ko treniraš in tekmuješ, preutrujenosti ne čutiš. Zgodilo se mi je, da sem po športni upokojitvi mesec ali dva spal do enih popoldne. In to brez težav ali truda. Počasi in postopoma se potem vse postavi na svoje mesto,« je 33-letni sogovornik povzel svoje izkušnje.

Med kariero se je vpisal na ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru. Eden od glavnih ciljev po karieri je bil dokončanje študija. »Bil sem zelo priden, potem pa se je spet ustavilo. Še kar odlašam, potrudil pa se bom, da tudi to uspešno končam,« je dejal. Če bi se še enkrat odločal, bi izbral drugo fakulteto: »Vedno me je zanimal šport, a so me opozarjali, da profesionalni športnik težko študira na fakulteti za šport, ker je ogromno vaj, ki se jih zaradi treningov in tekem ne moreš udeležiti.« Bi se morda odločil za karierni izziv v ZDA? »Pravzaprav sem bil na fakulteti Tennessee. A če želiš biti zares vrhunski športnik, je odhod tja precej tvegan. Vse je odvisno od tega, kakšne so tvoje ambicije in kam se podaš. Če bi lahko kaj spremenil, bi se bolj pozanimal o možnostih v ZDA in bolj poskrbel zase,« je razkril naučeno poglavje.

Skrbi za 40 plavalcev

Čeprav ga trenerska vloga ob koncu športne poti ni zanimala, se je zelo hitro odločil, da bo svoje znanje prenašal na mlajše rodove. »Kariero sem končal decembra, februarja pa sem že postal vaditelj. Premamil me je začetniški adrenalin, veselje pa je bilo še večje ob prvih uspehih mojih plavalcev,« se spominja Medvešek, ki je odgovoren za 40 plavalcev (kategoriji kadeti in mladinci). Ker je okusil obe vlogi, tekmovalno in trenersko, nas je zanimalo, ali je lažje voditi ali tekmovati? »Menim, da so plavalci tisti, ki garajo in imajo težjo nalogo. Vendar je trenersko delo bolj odgovorno, ukvarjati se je treba s postranskimi zadevami, na katere kot plavalec ne misliš,« je povedal.

Svojega naslednika v hrbtnem slogu še ni dobil, upa pa, da se bo kmalu pojavil kakšen. Kako pa doživlja sodobne rodove v primerjavi s svojim? »Novi rodovi nimajo več takšnih ambicij, ki so bile samo­umevne v obdobju, ko sem tekmoval jaz. V preteklosti je bilo več tistih, ki so si postavljali visoke cilje. Danes je plavanje predvsem interes staršev in želja, da se njihovi otroci gibajo, se učijo veščin. Zagrizenosti je manj,« je opazil nekdanji plavalec, ki dvakrat na teden še skoči v bazen.

»Še vedno zelo rad plavam. Vendar pa je plavanje za nekoga, ki to dela na pravi način, lahko zelo naporno. Kot nekdanji tekmovalec namreč poskušaš plavati na način, ki si ga vajen s treningov, a telesno je to zelo zahtevno. Ko sem se šport­no upokojil, sem iz bazena ves čas gledal na uro. To moraš odmisliti, sprijazniti se je treba, da se zdaj s tem ukvarjaš ljubiteljsko, sicer ti vzame veselje,« razmišlja.

Je po karieri morda pridobil dodatne kilograme? »Kakšnega že, a se potem spet discipliniram. Krize ni,« je odgovoril velik ljubitelj kokakole. »Pride trenutek, ko količino zmanjšam, saj se mi zdi, da tega res ne potrebujem. A kaj, ko me kmalu spet 'potegne',« je dodal trener, ki vsak dan zaužije poldrugi liter te pijače.

Navduševal ga je Federer

Njegova druga strast je bil vselej tenis. Ko se je poslovil od bazena, so mu prijatelji podarili teniški lopar, podobnega, kot ga je uporabljal Roger Federer, njegov najljubši teniški as. Odtlej jih je zamenjal pet: »Med kariero za tenis nisem imel časa, po njej sem ga imel ogromno, zdaj ga je spet manj. V tenisu uživaš, dokler dobro igraš. Torej: ali se z njim redno ukvarjaš ali pa izgubiš stik. Zdaj sem na prelomnici, igram malo in treba se bo disciplinirati. Ni bojazni, da bi izgubil veselje, saj je to zelo lep šport.«

Redno spremlja moški tenis. Televizor ima prižgan ob vseh pomembnejših turnirjih. Na olimpijskih igrah v Londonu, na katerih je sodeloval kot strokovni komentator RTV Slovenija, je vsak dan odšel do teniških igrišč in sledil dvobojem. Od blizu si je dvakrat ogledal tudi Davisov pokal na Hrvaškem, rad obišče turnir v Umagu. Po zlatem obdobju Federerja – za Švicarja je vedno najbolj stiskal pesti – nima svojega favorita. Strinja se, da so dvoboji med Rafaelom Nadalom in Novakom Đokovićem poslastica: »Vedno se sprašujem, kdaj ju bo zmanjkalo, pa se kar ne utrudita,« ga navdušujeta.

Nov izziv, ki ga čaka prihodnji konec tedna, je komentiranje evropskega prvenstva v kratkih bazenih na Danskem, ki se ga bo udeležilo enajst slovenskih plavalcev. Tokrat se ga bo lotil v ljubljanskem studiu.