Tiskane izdaje
Krakov – Podobno kot predlani v srebrni Sofiji morajo tudi na letošnjem EP slovenski odbojkarji izločilne boje začeti v repešažu pred četrtfinalom. Ponedeljkov poraz brez osvojenega niza proti Bolgarom jih je prikoval na tretje mesto v skupini C in jim za naslednje tekmece določil gostitelje Poljake. Kapetan Tine Urnaut se zaklinja, da ekipa še ni rekla zadnje.
Proti Bolgarom se je ponovil scenarij s sobotne tekme z Rusijo – ko se je ponudila priložnost (pa ne le ena), so se Slovencem zašibila kolena, kot bi se ustrašili uspeha, ki se jim je svetlikal pred nosom. »Najtežje je ravno zato, ker smo bili lep del prvega in večino drugega niza, kljub ne najboljši igri, boljši nasprotnik. Če bi izkoristili vse priložnosti, ali vsaj polovico vseh, ki smo si jih priigralii do prvega tehničnega odmora, bi ušli za pet, šest točk in bi nas Bolgari težko ujeli. V drugem nizu je bilo podobno: če bi izkoristili dva od štirih protinapadov že do 12. točke, bi udobno vodili in bi bila drugačna zgodba. V takšnih položajih se ne odzivamo trezno; ko je žoga na naši strani, nismo dovolj mirni, zbrani in ne odigramo najboljše možne opcije, s čimer sami sebe potolčemo,« je razloge za poraz poiskal kapetan Urnaut.
In nadaljeval: »Tudi ko dobro serviramo, se nam ne posreči zaključiti akcije, ki bi naredila razliko treh, štirih točk, s katero bi niz mirno pripeljali pod streho. Vedno nasprotniku ponudimo priložnost, da se vrne v igro; čeravno njegova igra ni blesteča, je zraven, s čimer se po nepotrebnem spravljamo v težave. Že proti Rusom je bilo podobno, a je treba priznati, da je nasprotnik v določenem trenutku odigral zelo kakovostno, tudi končnice niso bile samoumevne. Če do 20. točke v nizu ne izkoristiš petih, šestih priložnosti, ki se ti ponudijo, boš prej ko slej kaznovan.« Bolgari so v prvem nizu omrtvičili slovenski napad, ki je bil zgolj petinsko uspešen, v drugem zaklenili mrežo s sedmimi bloki, v tretjem pa ojačali še servis (štirje asi), sprejem in napad (kar dvotretjinska uspešnost).
Izbranci Slobodana Kovača so se sicer dvoboja lotili odločno, bili v prvem nizu trikrat uspešni v bloku, odtlej niti enkrat več. Urnaut, ki se bo v novi klubski sezoni iz Trentina preselil k zvezdniški Modeni, se strinja, da fantom po eni strani do optimalne igre manjka še veliko, a po drugi zelo malo. »Če bi bilo mogoče na višjo raven dvigniti zbranost in treznost, ko imamo žogo v rokah in ko pred tem že storimo zelo dobro delo s servisom, blokom in obrambo, če bi se v takšnih trenutkih odzvali mirneje, bi že bili blizu igri, s katero bi brez težav premagali tako Ruse kot Poljake. Žal pa imamo še mnogo rezerv, ki jih moramo do izločilnih bojev odpraviti,« je prepričan Korošec, ki bi bil še toliko bolj vesel, če bi se Slovenija potegovala za zlato odličje, saj bo ravno na dan finala dopolnil 29 let.
V isti sapi priznava, da je dejstvo, da ima ekipa še precej manevrskega prostora, olajševalna okoliščina. Če bi namreč proti Bolgarom brez osvojenega niza izgubili kljub popolni igri, razlogov za optimizem pred izločilnimi boji ne bi bilo. Izbrana vrsta bo skušala opravljeno v skupinskem delu odmisliti in se osredotočiti izključno na nocojšnje tekmece Poljake, ki v zdajšnji zasedbi očitno ne delujejo najbolje pod pritiskom domačega avditorija. »Zagotovo je Poljska močnejši nasprotnik kot bi bili Finska ali Estonija, tudi dosedanje tekme so to dokazale. Je eden od favoritov, gostitelj prvenstva, svetovni prvak izpred treh let. Čaka nas zahteven zalogaj, a sem po drugi strani prepričan, morda še bolj kot po sobotnem obračunu, da če bomo odigrali tako, kot znamo, če bomo mirni, ko bo žoga na naši strani, če bomo zbranost in treznost dvignili na višjo raven, bomo premagali sleherno ekipo.«
V spodbudo jim je lahko podatek, da so se na predlanskem EP v Sofiji do srebra dokopali na enak način: z neprepričljivimi igrami v skupinskem delu (ena zmaga in dva poraza) in nato izjemnim dvigom forme, ko je šlo zares, torej v končnici. V četrtfinalu so tedaj premagali ravno Poljake ...
