Namesto smeha boleča stotinka

Damir Dugonjić tudi na 50 m prsno tik pod odrom. Selektor Miha Potočnik navdušen nad njegovim napredovanjem.

Objavljeno
01. avgust 2013 10.11
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Barcelona – Obstajajo dnevi, ki se slehernemu športniku posebej zapišejo v spomin. Damir Dugonjić jih je zgolj v zadnjem letu doživel že precej – od strganih kopalk v Debrecenu prek evropskega naslova, olimpijskega razočaranja, a včeraj tudi boleče stotinke, ki ga je ločila od brona na 50 m prsno.

Barceloni bo danes pomahal v slovo z mešanimi občutki, kakršnih doslej še ni poznal. Na niti enem tekmovanju najvišje ravni ni zbral toliko kakovostnih nastopov kot tu, povrhu je izenačil evropski rekord iz povsem drugačne dobe oprijetih kopalk, a se od bazena v dvorani Sant Jordi poslovil z nehvaležnim 4. mestom v svoji udarni disciplini.

Tokrat ga je razplet z zmago favorita van der Burgha ter srebrno kolajno Sprengerja in bronom Zorzija – od slednjih je bil v polfinalu naš plavalec boljši – zabolel bolj kot v prvo, dva dni prej, ko ga je podobno majhen zaostanek pičlih treh stotink na 100 m ločil od kolajne. Včeraj je s časom 27,05, svojim najboljšim in obenem drugim slovenskim doslej, za stotinko zaostal za tretjeuvrščenim v disciplini, v kateri je že pred odhodom v Barcelono jasno napovedal uvrstitev v finale in tudi boj za kolajno …

Slovensko plavanje uvrstitev med najboljše tri na svetovnem prvenstvu poletne sezone čaka že neverjetno dolgih 31 let. V vsej vmesni dobi, od podviga Darjana Petriča v Ekvadorju 1982, so sicer naši junaki bazenov v globalnem merilu opravili izjemen skok, osvajali kolajne na velikih tekmovanjih, se veselili naslovov, celo olimpijskih stopničk Sare Isaković. Tudi zato je bil včerajšnji dan v pričakovanjih prav posebej podčrtan, saj naj bi prav evropski prvak in rekorder potrdil svoj sloves ter prekinil omenjeno sušo. A slednja še naprej traja, lova na kolajno pa se bo Dugonjić lotil čez dve leti na SP v Rusiji. Še prej ga čaka boj za ubranitev žezla stare celine v prihodnjem berlinskem poletju.

»Hudo je, ko ti v športu stotinka zmanjka do kolajne. Saj veste, pri nas v Radovljici smo dobitnike kolajn vedno pričakovali s torto, ko pa je bil kdo 4., je kajpak prejel čestitko za opravljeno delo, a tudi sporočilo, da bo treba še garati za oder,« se je sinoči spomnil selektor Miha Potočnik, ki je sicer vrsto let kot trener Anje Klinar in Sare Isaković doživljal trenutke zmagoslavij, a tudi grenkih porazov. V polletni dobi, odkar je prevzel selektorsko vlogo, ga je verjetno od visokih uvrstitev slovenskega plavalca v Barceloni (v precej številnejši zasedbi na prejšnjem SP je bilo Dugonjićevo 8. mesto edino slovensko v finalu …) razveselilo njegovo napredovanje po tehnični kot tudi psihološki plati. Tokrat je pač okusil grenkobo dveh četrtih mest, a da je sploh prišel do boja za vrh, končno tudi v olimpijski disciplini 100 m prsno, je zanj velik premik naprej.

Zmage se je v včerajšnjem loterijskem bobnu, kot hitrim disciplinam na 50 m pravijo v plavalnih krogih, veselil favorit van der Burgh. Južna Afrika sploh piše imenitno zgodbo v bazenu, doslej se še ni zgodilo, da bi se pri tej ekipi isti dan na SP veselili dveh zmag. Nekaj minut prej je namreč zlato na 200 m delfin osvojil Chad Le Clos. »Potem pa še pomislite, da sem bil na odru skupaj s prijateljem Giuliom,« sta bila na novinarski konferenci nasmejana tako van der Burgh kot tudi omenjeni tretjeuvrščeni Zorzi. Slednji je nato sploh nasmejal navzoče poročevalce z izjavo: »Ah, ko bi vi vedeli, kakšnega lenuha imate v tej sobi. V najstniških letih se mi ni ljubilo trenirati, a od van der Burgha sem se veliko naučil.«

Junaku slovenske zgodbe takrat ni bilo do smeha. Ni ga bilo med udeleženci novinarske konference najboljših treh, tam je o svojih muhah namesto Dugonjića razpredal Zorzi. Spomin pa nam je uhajal prav k plavalnemu odraščanju koroškega bliska, ki je prav tako nekoč silno rad spal in trening tudi štel za nujno zlo. Danes je zgodba drugačna. V nekaj mesecih po vrnitvi iz ZDA je pri svojem trenerju Matiji Medvešku na Ravnah izjemno napredoval. Ob takšnem pristopu gre krivulja lahko še navzgor. Petindvajsetletni reprezentant je tu potrdil svoje sposobnosti, malo mu še manjka do vrha. »A vztrajnost bi ga lahko popeljala daleč. Tudi do olimpijske kolajne 2016,« je prepričan selektor Potočnik.