Napočil pravi čas tudi za slovenske ideje

Gimnastika: Georges Guelzec še štiri leta predsednik evropske zveze.

Objavljeno
09. december 2013 15.29
SLOVENIJA,LJUBLJANA,13.01.2010.TISKOVNA KONFERENCA GIMNASTIČNE ZVEZE SLOVENIJE.NA SLIKI PREDSEDNIK EVROPSKE GIMNASTIČNE ZVEZE GEORGES GUELZECA.FOTO:LJUBO VUKELIČ/DELO
Saša Verčič, šport
Saša Verčič, šport
Portorož – Pred štirimi leti je bilo kar nekaj igric, kako Dimitriosu Dimitropoulosu preprečiti še en mandat na čelu evropske gimnastične zveze in na volilnem kongresu v Tel Avivu je bil tedaj veliki zmagovalec Georges Guelzec. Francoz si je v soboto v Portorožu zlahka zagotovil nadaljnja štiri predsedniška leta, zadovoljni pa so bili tudi Slovenci.

Medtem ko se je pred štirimi leti v boj za predsedniški položaj podala trojica – tudi Slovenec Ivan Levak –, je bil na volilnem kongresu v Portorožu Guelzec edini kandidat, dobil je zelo močno podporo, pa čeprav v štirih letih ni bilo prav opaznih premikov na bolje. »Prvi mandat je bil pomemben pri oblikovanju nove strategije zveze, predvsem prvo leto je bilo zelo naporno, a s profesionalno in sposobno ekipo smo ga uspešno prebrodili,« se je začetkov na čelu UEG spomnil Guelzec ter pri tem izpostavil svoje tri glavne principe, komunikacijo, finance in šport, pri čemer je jasno, da prvi še vedno zelo močno šepa, saj je tudi evropska zveza – tako kot svetovna in številne nacionalne – znana po slabi odzivnosti in precej okorelih stikih z mediji. Da je prostora za napredek na različnih področjih zelo veliko, je jasno, saj se zdi, da je gimnastika že pred časom zašla v slepo ulico. Evropa je v tej panogi vendarle izjemno pomembna in vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bi lahko imela večji vpliv v mednarodni zvezi FIG, ki ji že od leta 1996 predseduje Bruno Grandi, Italijan, ki je bolj kot karkoli drugega zaviralec napredka.

Guelzec se dobro zaveda, da je v gimnastiki razmerje med vloženim trudom in zaslužkom zelo nesorazmeren, prav tako, da »njegova« panoga ne gre v korak s časom, kar si želi v naslednjem mandatu popraviti. »Celinske zveze sicer ne moremo spremeniti veliko, saj pač moramo slediti pravilom svetovne, lahko pa na nekaterih svojih tekmovanjih uvedemo nov format. To bomo leta 2015 poskusili na prvih evropskih igrah, ki jih bo gostil Baku in kjer ne bo šlo več le za tradicionalno gimnastiko, ampak bomo predstavili nove ideje. Predvsem bo to bolj dinamično, krajše tekmovanje, kar bo odgovor na glavni očitek gledalcev in medijev, želim si tudi, da bi bilo celotno tekmovanje ljudem bolj razumljivo,« je Guelzecu jasno, da v današnjem času maratonske kvalifikacije pač niso primerne, koliko so vredne sestave, pa pogosto ni jasno niti strokovnjakom …

In kako gleda 67-letnik na slovensko vlogo v UEG, ki se je ta konec tedna močno povečala z izvolitvijo Klemena Bedenika v izvršni odbor in Ivana Levaka za predsednika nadzornega odbora? »Slovenija je vedno imela vpliv, Slovenci so že v preteklosti imeli dobre ideje, a mogoče zanje ni bil pravi čas, zdaj je. Klemen in Ivan bosta gotovo prispevala pomemben delež v razvoju,« pravi Guelzec o Bedeniku, predsedniku GZS v odhajanju, in njegovem nasledniku na tej funkciji Levaku. Bedenik se lahko pohvali z najvišjo slovensko funkcijo v mednarodnih gimnastičnih organizacijah doslej. »Želim si, da bi uvedli podoben način razmišljanja in dela, kot smo ga imeli na naši zvezi v zadnjih osmih letih. Zastaviti si moramo jasno strategijo, kam želi evropska gimnastika, naši cilji morajo biti jasni in merljivi, projekti pregledni in dostopni vsem 48 članicam. So pa bile lanske volitve v FIG jasen dokaz, da evropska gimnastika ni enotna in najprej bi bilo treba povezati vseh 48 članic,« je načrt Bedenika, ki bo pod nadzorom Levaka. Slednji uspešen volilni konec tedna vidi kot pomemben korak pri odpravi neravnovesja med rezultati naših telovadcev in vlogo Slovencev v mednarodnih organih, cilji pa segajo še veliko višje: »Klemenova izvolitev je prvi vrhunec v našem mednarodnem delovanju, a želimo priti tudi v FIG. Mislim, da smo na dobri poti, na funkcije pa bomo štartali že na naslednjem kongresu.«