Ne revolucija, postopni napredek

Andrej Kocič je predstavil kandidaturo za predsednika Atletske zveze Slovenije.

Objavljeno
12. oktober 2016 02.11
Saša Verčič
Saša Verčič

Ljubljana – Odkar se je leta 2013 z mesta predsednika atletske zveze poslovil Peter Kukovica, so se za eno od najuspešnejših slovenskih krovnih organizacij začeli turbulentni časi. In zdi se, da bo zanimivo tudi v decembrskem boju za predsedniški položaj. Zanj je prvi kandidaturo predstavil Andrej Kocič.

Po neslavnem odhodu Gregorja Benčine, naslednika Kukovice, je januarja mesto do rednih volitev (6. decembra) popolnil Roman Dobnikar, ki bo prav tako kandidiral za polni, štiriletni mandat. A ne bo edini, v nekdanjem iniciativnem odboru, ki se je preimenoval v skupino moderna atletika, so včeraj predstavili svojega kandidata Kociča.

»Slovenska atletika ne deluje, kot bi morala, zato je treba dati priložnost novim ljudem, ki ji bodo pomagali do boljših časov in rezultatov. Atletika potrebuje nove moči, novo energijo, nove ljudi, nov model,« je poudaril Roman Lazar, koordinator skupine, v kateri so še Robert Herga, sekretar in trener v AK Poljane, Roman Lazar, predsednik AD AS Domžale, Bojan Bradeško, trener AK Žalec, in Damjan Zlatnar, predsednik in trener v AD Kamnik. Slednji se sicer ob delovanju na AZS ni proslavil, saj je lani pod njegovim vodstvom reprezentanca na poti na mladinsko SP v Caliju v Madridu zamudila let, zaradi česar so nastali zelo visoki stroški.

Skupina je Kociča želela že januarja prepričati, da bi se potegoval za ta položaj, a ga zgolj enoletni mandat ni zanimal, zdaj, ko so v igri štiri leta, pa je položaj drugačen. »Stanje v slovenski atletiki je dobro, mi ne bi bili krizni menedžment, je pa položaj takšen, da ga želimo izboljšati. Veliko dobrega je bilo narejenega, a na vseh področjih je možen napredek. Nismo za revolucijo, ampak za postopno pot do boljšega stanja,« je pojasnil Kocič, nekdaj predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, zdaj pa zavarovalnice ERGO. Med njegovimi cilji so povečanje števila atletov, klubov, sodnikov, trenerjev, povečana kumulativa denarnih sredstev klubov in AZS, večja medijska pojavnost, kolajne na največjih tekmovanjih, uvedba lige itn. Ker so bili na predstavitvi tudi nekateri predstavniki klubov, je predsednik Massa Albert Šoba takoj ocenil: »To je program za idealni svet, Benčina pa je pustil za sabo velik minus. Kar je zapisano, poznamo vsi, seveda pa se vse začne in konča pri denarju.«

Kocič sicer pravi, da nima idealističnega pristopa in da bo z ekipo sprejel takšno stanje, kakršno pač je, in se vsega skupaj lotil s pozitivnim pristopom. Ekipa je tudi predstavila svoje kandidate za člane upravnega odbora, s katerimi so se dogovorili, da si bodo ob morebitni izvolitvi »kupili vstopnico« z nekaj tisoč evri. To so Ana Miloš (bančnica), Andreja Cirman (profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani), Tevž Korent (bančni menedžer), Aleš Škoberne (menedžer v mednarodni investicijski družbi), Matjaž Čepon (tehnični direktor v podjetju Europlakat) in Črtomir Špacapan (direktor Regijske razvojne agencije severne Primorske).

POPRAVEK

Uredništvo Dela je po objavi čanka s strani nekdanjega predsednika AZS Gregorja Benčine prejelo zahtevo po popravku, ki ga spodaj objavljamo v celoti:

V članku z naslovom »Ne revolucija, postopni napredek« je novinar zapisal, da je predsednik Massa Albert Šoba ocenil: »To je program za idealni svet, Benčina pa je pustil za sabo velik minus. Kar je zapisano, poznamo vsi, seveda pa se vse začne in konča pri denarju.«

Ne drži, da je Gregor Benčina za sabo pustil velik minus. Gregor Benčina je bil na mesto predsednika Atletske zveze Slovenije izvoljen januarja 2013, z mesta predsednika je zaradi drugačnega pogleda na razvoj slovenske atletike odstopil 13.10.2015. Atletska zveza Slovenije je pred prihodom Gregorja Benčine, torej v letu 2012, v času predsedovanja Petra Kukovice poslovala negativno in za poslovno leto 2012 izkazala 54.831 EUR izgube, ob tem pa so se konec leta 2012 iztekle tudi vse sponzorske pogodbe. V času, ko je Atletsko zvezo Slovenije vodil Gregor Benčina je zveza ves čas izkazovala pozitivno poslovanje. Tako je bilo leta 2013 ustvarjenega 91.905 EUR presežka, leta 2014 5.070 EUR presežka in leta 2015 2.270 EUR presežka. V letih 2013-2015, torej v obdobju predsedovanja Gregorja Benčine, je bilo ustvarjenih preko 100.000 EUR presežka. Ti podatki so javno preverljivi na spletnih straneh AJPES.

V času predsedovanja Gregorja Benčine je Atletska zveza Slovenije dogovorila in podpisala za preko 1 mio EUR sponzorskih pogodb, iz naslova katerih se je v leto 2016 preneslo preko 200.00 EUR sponzorskih sredstev. Atletska zveza Slovenije je zadnje leto predsedovanja Gregorja Benčine imela enega najvišjih proračunov v zgodovini.«