Negativen vpliv ukrepov bo dolgoročno zaznamoval mlajše športnike
Športna stroka poziva vlado k odpravi strogih omejevalnih ukrepov za šport v Sloveniji.
Odpri galerijo
Rado Pišot, predsednik državnega strokovnega sveta za šport, je na svetovalno skupino za covid-19 pri ministrstvu za zdravje naslovil poziv, da naj se vsaj od 12. aprila naprej začne v Sloveniji izvajati športna dejavnost. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Rado Pišot, predsednik državnega strokovnega sveta za šport, je na svetovalno skupino za covid-19 pri ministrstvu za zdravje naslovil poziv, da naj se vsaj od 12. aprila naprej začne v Sloveniji izvajati športna dejavnost, ki je tačas skoraj povsem zaustavljena. Tudi tekmovanja na državni ravni ne potekajo, rekreacija pa le individualno. Svetovalna skupina za koronavirus bo predvidoma nocoj odločala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju sproščanja ukrepov glede na epidemiološko stanje v državi.
»Strokovni svet Slovenije za šport je že 2. marca predlagal vladi, da se v primeru povečanja števila okuženih nad mejo za prehod v rdečo fazo in ob ohranitvi števila hospitaliziranih na ravni oranžne faze ohrani veljavnost veljavnega odloka o omejitvah pri izvajanju športnih programov, ki je veljal pred zaustavitvijo javnega življenja v državi,« je v pozivu izpostavil Pišot.
V četrtek, 1. aprila, so stopili v veljavo strogi omejitveni ukrepi, gre za tako imenovano zaprtje države, ki bo trajalo predvidoma do vključno 11. aprila. Z odlokom za obvladovanja nalezljive bolezni covid-19 so prepovedane vse športno-gibalne dejavnosti in treningi, razen rekreacije posamezno ali v krogu družine na prostem ter treningi vrhunskih registriranih športnikov, ki pa ne smejo imeti tekmovanj na nacionalni ravni. V kolektivnih in individualnih športih je še naprej dovoljeno izvajanje velikih mednarodnih športnih prireditev brez gledalcev.
Trenirajo lahko zgolj vrhunski športniki olimpijskega, mednarodnega in svetovnega razreda, gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost v svetovni konkurenci. Prav tako lahko vadijo tudi kadeti in mladinci, registrirani po zakonu o športu, ki so člani državnih reprezentanc, vendar le v mehurčkih.
»Negativen vpliv takšnih ukrepov bo dolgoročno zaznamoval mlajše kategorije športnikov in bo katastrofalen. Ne le dejstvo, da se posledice odsotnosti treningov kažejo na izgubi generacije športnikov in uspešnosti nastopanja ter športnega rezultata, veliko huje je to, da se mladi odmikajo od športa in se jih veliko tudi ne bo več vrnilo,« je o omejevanju športnih dejavnosti, ki se je uveljavljalo od sredine lanskega marca, dodal Pišot.
Predsedniki kolektivnih panožnih športnih zvez (hokejske, košarkarske, nogometne, odbojkarske in rokometne) so prejšnji ponedeljek na vlado naslovili skupni poziv k nadaljevanju tekmovanj, ki pa ga niso sprejeli. »Edini način, da se ustavi širjenje virusa, je zmanjšanje števila stikov oziroma interakcije med državljani, za kar je bilo potrebno sprejeti niz ukrepov,« je v pisnem odgovoru navedla generalna direktorica direktorata za šport Mojca Doupona.
»Na podlagi navedenega vas naprošamo, da koledarje športnih tekmovanj na državni ravni prilagodite trenutni situaciji in jih po potrebi časovno zamaknete po 12. aprilu. Zavedamo se, da bo začasna zaustavitev večine družbe prizadela tako šport kot druge družbene podsisteme v Sloveniji. Vlada in stroka so se skupaj odločili za takšen pristop v upanju, da bo prispeval k umiritvi epidemioloških razmer in da se bomo po 12. aprilu lahko vrnili k ukrepom iz načrta sproščanja ukrepov, ki ga je vlada sprejela letos januarja,« je dodala Doupona.
Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), pa je 1. februarja izpostavil, da je lahko glede na januarske sklepe vlade treniralo le okrog deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov v omejenem obsegu in tako je bilo do 1. aprila. »Od razglasitve epidemije pri nas sredi lanskega marca je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le okrog 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne. Da ne omenjamo tistih, ki niso del sistema. Šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije novega koronavirusa,« je v začetku februarja dejal Gabrovec, te navedbe pa je v pismu zapisal tudi Pišot.
»Strokovni svet Slovenije za šport je že 2. marca predlagal vladi, da se v primeru povečanja števila okuženih nad mejo za prehod v rdečo fazo in ob ohranitvi števila hospitaliziranih na ravni oranžne faze ohrani veljavnost veljavnega odloka o omejitvah pri izvajanju športnih programov, ki je veljal pred zaustavitvijo javnega življenja v državi,« je v pozivu izpostavil Pišot.
V četrtek, 1. aprila, so stopili v veljavo strogi omejitveni ukrepi, gre za tako imenovano zaprtje države, ki bo trajalo predvidoma do vključno 11. aprila. Z odlokom za obvladovanja nalezljive bolezni covid-19 so prepovedane vse športno-gibalne dejavnosti in treningi, razen rekreacije posamezno ali v krogu družine na prostem ter treningi vrhunskih registriranih športnikov, ki pa ne smejo imeti tekmovanj na nacionalni ravni. V kolektivnih in individualnih športih je še naprej dovoljeno izvajanje velikih mednarodnih športnih prireditev brez gledalcev.
Trenirajo lahko zgolj vrhunski športniki olimpijskega, mednarodnega in svetovnega razreda, gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost v svetovni konkurenci. Prav tako lahko vadijo tudi kadeti in mladinci, registrirani po zakonu o športu, ki so člani državnih reprezentanc, vendar le v mehurčkih.
»Negativen vpliv takšnih ukrepov bo dolgoročno zaznamoval mlajše kategorije športnikov in bo katastrofalen. Ne le dejstvo, da se posledice odsotnosti treningov kažejo na izgubi generacije športnikov in uspešnosti nastopanja ter športnega rezultata, veliko huje je to, da se mladi odmikajo od športa in se jih veliko tudi ne bo več vrnilo,« je o omejevanju športnih dejavnosti, ki se je uveljavljalo od sredine lanskega marca, dodal Pišot.
Šport ni težava, ampak rešitev
Predsedniki kolektivnih panožnih športnih zvez (hokejske, košarkarske, nogometne, odbojkarske in rokometne) so prejšnji ponedeljek na vlado naslovili skupni poziv k nadaljevanju tekmovanj, ki pa ga niso sprejeli. »Edini način, da se ustavi širjenje virusa, je zmanjšanje števila stikov oziroma interakcije med državljani, za kar je bilo potrebno sprejeti niz ukrepov,« je v pisnem odgovoru navedla generalna direktorica direktorata za šport Mojca Doupona.
»Na podlagi navedenega vas naprošamo, da koledarje športnih tekmovanj na državni ravni prilagodite trenutni situaciji in jih po potrebi časovno zamaknete po 12. aprilu. Zavedamo se, da bo začasna zaustavitev večine družbe prizadela tako šport kot druge družbene podsisteme v Sloveniji. Vlada in stroka so se skupaj odločili za takšen pristop v upanju, da bo prispeval k umiritvi epidemioloških razmer in da se bomo po 12. aprilu lahko vrnili k ukrepom iz načrta sproščanja ukrepov, ki ga je vlada sprejela letos januarja,« je dodala Doupona.
Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), pa je 1. februarja izpostavil, da je lahko glede na januarske sklepe vlade treniralo le okrog deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov v omejenem obsegu in tako je bilo do 1. aprila. »Od razglasitve epidemije pri nas sredi lanskega marca je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le okrog 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne. Da ne omenjamo tistih, ki niso del sistema. Šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije novega koronavirusa,« je v začetku februarja dejal Gabrovec, te navedbe pa je v pismu zapisal tudi Pišot.
